Darovi domačih kmetij na Kmečki tržnici Sevnica

Kmečka tržnica v Sevnici ima poleg dolgoletnih ponudnikov doma pridelanih živil tudi stalne kupce.
Kmečka tržnica v Sevnici povezuje lokalne pridelovalce s kupci, ki cenijo svežo, kakovostno in doma pridelano hrano. Na stojnicah je mogoče kupiti sezonsko zelenjavo in sadje ter številne domače izdelke, med njimi tudi mesnine. Obisk tržnice je hkrati priložnost za neposreden stik in pogovor s tistimi, ki hrano pridelujejo. Pomen domače pridelave in nakupa lokalnih živil spodbuja tudi projekt Zdravo jem, v katerem je Občina Sevnica vodilni partner.Ponudba na sevniški kmečki tržnici se spreminja skupaj z letnimi časi. Spomladi jo zaznamujejo prvi sveži pridelki, poleti so stojnice najbolj pisane in polne sadja ter zelenjave, jeseni ponudbo dopolnijo pridelki, primerni tudi za shranjevanje in predelavo. Kupci lahko tako skozi vse leto posegajo po živilih, pridelanih na domačih kmetijah.
SVEŽE IN SEZONSKO

V ponudbi na tržnici sta predvsem sezonsko pridelana zelenjava in sadje.
Med stalnimi ponudniki je
Darinka Mlakar iz Dolnjih Impolj, ki na sevniški tržnici prodaja že več kot desetletje. »Trenutno je na voljo kar nekaj pridelkov z naše njive in iz sadovnjaka – čebula, česen, krompir, paprika, paradižnik, kumarice, bučke, jajčevci, grozdje in jabolka. Del ponudbe so še domače testenine in jajca, saj imamo doma tudi prosto rejo kokoši,« pove. Ob tem opaža, da se število kupcev, predvsem tistih, ki cenijo doma pridelano hrano, povečuje. Podobno ugotavlja
Martina Čečko z ekološke kmetije na Šmarčni, ki je s sezonsko zelenjavo in sadjem na tržnici prisotna že vse od njenega odprtja. Po njenih besedah je med kupci vsako leto več mladih. »To pomeni, da se povečuje zavedanje o tem, da je pomembno, od kod prihaja hrana na naše krožnike in kakšnega okusa je. Jabolko, na primer, kupljeno v trgovini, je čudovito na pogled, a ko zagrizeš vanj, ni primerjave z okusom jabolka iz domačega sadovnjaka,« pravi. Tudi
Marjana Zorko iz Raven pri Zdolah meni, da je tržnica pomemben del ponudbe lokalno pridelane hrane, saj je tu pot »z njive na krožnik« zelo kratka.
ZADOVOLJNI KUPCI
»S ponudbo sem zelo zadovoljen, pridelki so kakovostni, zato redno prihajam na tržnico. Tukaj je moj domači vrt, če lahko tako rečem,« pove med izbiranjem sočnih sadežev eden od obiskovalcev. Obiskovalka, ki doma nima vrta, pride na tržnico najmanj enkrat tedensko. »Kupujem zelenjavo, sadje in mesnine. V notranjih prostorih tržnice sem opazila tudi novo pridobitev – virtualnega kuharskega pomočnika, ki ga nameravam preizkusiti, morda dobim kakšno novo idejo za pripravo jedi,« pove z nasmehom. Pri stojnici z domačimi testeninami, piškoti, poticami in kruhom v notranjosti tržnice se ustavita zakonca iz Jablanice, zaselka blizu Boštanja. »Z možem prihajava na tržnico vsako soboto dopoldan. Običajno kupiva zelenjavo, občasno tudi potico, ker je sama doma ne pečem,« pove druga obiskovalka.
Kmečka tržnica v Sevnici je tako več kot le prostor za nakup živil – je stičišče lokalnih pridelovalcev in kupcev ter prostor, kjer se ob pogovoru lahko odpre tudi razmislek o tem, kaj jemo, od kod prihaja hrana in kako jo lahko pripravimo na zdrav ter okusen način.
ZDRAVE PREHRANSKE NAVADE
Lokalna in sezonska hrana ima pomembno mesto tudi pri oblikovanju zdravih prehranskih navad. Nakup živil neposredno pri pridelovalcih pomeni krajšo pot z njive in iz sadovnjaka do potrošnika, hkrati pa omogoča neposreden stik med tistimi, ki hrano pridelujejo, in tistimi, ki jo kupujejo. Z nakupom na tržnici podpiramo domače pridelovalce, zato je eden od ciljev projekta Zdravo jem ozaveščanje o pomenu lokalno pridelane hrane – ko izberemo lokalno, ne izberemo le živila, temveč podpiramo tudi ljudi, ki jih pridelujejo. Prispevamo tudi k ohranjanju kmetijske dejavnosti in urejenega podeželskega okolja ter krepimo lokalno prehransko oskrbo.
Projekt Zdravo jem izvaja Občina Sevnica skupaj s partnerji iz lokalnega okolja – podjetjem Mesarstvo in pekarstvo Jože Gnidica s. p., Govedorejskim društvom Sevnica in podjetjem DS Penina d. o. o. Telče. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2021–2027 in se izvaja preko Lokalne akcijske skupine Posavje (LAS Posavje).