Dobro vino vedno najde pot do dobre hrane

Povezava vina in hrane je ena najlepših zgodb vinogradniške tradicije, ki jo v sodobnem času dopolnjuje še pristno doživetje podeželja. Kakovostna lokalna vina in penine poudarijo okuse jedi, hrana razkrije značaj vina, pogledi na obdelane vinogradniške površine pa prebujajo posebna občutja in ustvarjajo nepozabne trenutke. Projekt Zdravo jem, v katerem je vodilni partner Občina Sevnica, spodbuja premišljene prehranske navade, izbiro kakovostnih lokalnih živil ter odkrivanje bogate vinogradniške dediščine domačega okolja.

Vino ni le del tradicije, ki jo ohranjajo generacije domačih vinogradnikov in vinarjev, temveč je tudi pomemben del sodobne gastronomije, v kateri se prepletajo znanje, trud in predanost. V okviru projekta Zdravo jem predstavljamo tri zanimive vinogradniške zgodbe. Na območjih Dedne Gore, Telč in Male Hubajnice se ne prideluje le vino, temveč nastajajo tudi zgodbe o spoštovanju narave, družinske tradicije ter lokalne kulinarike.

VINOGRADNIŠTVO KOT ŽIVLJENJSKA POT

Na območju vinorodnega zaselka Dedna Gora družina Kozinc na nadmorski višini med 350 in 500 metri obdeluje dobrih sedem hektarjev vinogradniških površin, kjer raste 35.000 vinskih trsov. Prve trte so bile na tleh, kjer danes vinogradi krasijo domačijo na Dedni Gori, že stoletja nazaj. Drago Kozinc je z ženo Zdenko nadaljeval vinogradniško tradicijo očeta, dedka in pradedka ter leta 1987 zasadil svojih prvih 700 trt. Starša sta predajala ljubezen, znanje in vnemo do negovanja vinogradov na svoja otroka, Sabino in Davida. Naučila sta ju, kako živeti in spoštovati naravo.

Danes se 40-letni David Kozinc spominja zadnjega letnika študija vinarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ko se je odločil za prakso v vinogradih francoske pokrajine Saumur – Champigny v dolini Loare, kjer je pridobil dragoceno znanje in izkušnje. Po vrnitvi domov je leta 2007 prevzel vodenje domače vinske kleti ter začel pridelovati mlada, sveža vina in penine.

»Ljubezen do zemlje, trte in vina, povezanost z naravo ter želja po ustvarjanju so nas pripeljale do začetkov nove vinogradniške zgodbe. Naša vinska klet premore širok spekter vin, pridelanih v vinogradih, kjer so pogoji za rast trte zahtevni. Na površju je tanka plast ilovice, laporja ter peščenjakov, kmalu pod površjem pa trdo apnenčasto skalovje, ki je prisotno na celotnem območju naše domačije. Če hoče trta preživeti v teh tleh, se mora boriti – in uspeva ji,« poudari David in predstavi še del načrtov. Ti so povezani z obnovo stare domačije v Dedni Gori, ki stoji sredi vinogradov. Trenutno je prazna, a po prenovi bo namenjena kulinaričnim doživetjem gostov v naravnem okolju.

»Naša vina in penine se lepo dopolnjujejo z različnimi jedmi. Sveža bela vina se odlično podajo k ribam, perutnini in lažjim zelenjavnim jedem, medtem ko penine pogosto spremljajo narezke, sire ali slavnostne obroke. Najpomembnejše pa je, da sta vino in hrana v ravnovesju ter da oboje povezuje prijetna družba,« še doda David Kozinc, ki je našel trdno oporo v ženi Taji.

PENINA S FRANCOSKIM ZNAČAJEM

Na posestvu družine Slapšak v mirni vasici Telče se vinogradniška vztrajnost prepleta s francoskim znanjem pridelave penin. Sodobno zgodbo so začeli pisati leta 1988, ko je vodenje posestva prevzel Martin Slapšak. Skupaj z ženo Tanjo, hčerko Urško in sinovoma Andrejem in Matejem je razširil vinogradniške površine ter posodobil pridelavo. V na novo zgrajeni vinski kleti sta zakonca želela ustvarjati vina, ki bi bila posebna, drugačna od drugih. Njuna želja se je uresničila s prihodom mladega francoskega vinarja in strokovnjaka za proizvodnjo penin po tradicionalni metodi Françoisa Bottona. Iz znane francoske Šampanije ga je v majhno dolenjsko vas v sevniški občini pripeljala ljubezen do njune hčerke. Po njegovem prihodu je družina dodatno povečala vinogradniške površine, poiskala lokalne pridelovalce grozdja na podobni nadmorski višini, ki so delili njihovo vizijo kakovosti, in tako skupaj gradijo ter soustvarjajo blagovno znamko posestva.

Danes na sončnih pobočjih posestva, ki leži na nadmorski višini 500 metrov, obvladujejo 8 ha vinogradov. Skupaj letno pridelajo približno 45 tisoč steklenic penin po tradicionalni metodi, kar jih uvršča med druge največje pridelovalce penin po tradicionalni metodi v Sloveniji. »Vsako odločitev sprejemamo na podlagi analiz in strokovnega znanja, ničesar ne prepuščamo naključju,« poudarja Andrej Slapšak, ki je teorijo tradicionalne metode prenesel v dolenjsko realnost. Pred desetimi leti so ustanovili družinsko podjetje DS PENINA d.o.o., ki pod blagovno znamko Domaine Slapšak povezuje pridelavo in prodajo penin tako domačim kot tujim kupcem.

Slapšakovi želijo obiskovalkam in obiskovalcem približati svet penin tudi neposredno v vinogradu, kjer je doživetje okusov ob dodatni ponudbi jedi še bolj pristno, zato so uredili poseben prostor za ta namen. »Penina je izjemno vsestranska spremljevalka hrane. Odlično se poda k ovčjim sirom, piščancem s tartufi, ribjim jedem, v foliji pečenem lososu, rezanci s školjkami ali carpacciu Jakobovih pokrovač s svežim istrskim olivni oljem in številnim predjedem. V Franciji jo pogosto uživajo tudi ob vsakdanjih obrokih, zato želimo obiskovalcem pokazati, da penina ni namenjena le praznovanjem, temveč lahko lepo dopolni kakovostno lokalno kulinariko,« pojasnjuje sogovornik, ki je delu na posestvu popolnoma predan.

MED TRTAMI V PRIHODNOST

Iz znane vinogradniške, vinarske in trsničarske družine iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju prihaja Martin Martinčič, kjer so ponosni na več kot 100-letno družinsko tradicijo. Pred leti je Martin podedoval zapuščeno kmetijo na vinorodnem območju Male Hubajnice, ki jo skupaj z ženo Tino uspešno obnavlja in preureja ter na večjih vinogradniških površinah obdeluje 25 tisoč trt po naravi prijaznejšem Kopop sistemu. »Ne uporabljamo herbicidov in vsi vinogradi so zatravljeni. Imamo praktično najboljša tla, ki po svojih karbonatnih lastnostih spominjajo na tla v Šampanji, po drugih značilnostih pa tudi na vinorodna območja Burgundije,« opiše strukturo tal in nadaljuje, da so se pri pridelavi penin odločili slediti strogim šampanjskim pravilom, kar že prepoznavajo in cenijo tudi na tujih trgih.

»Značilnost naših penin in mirnih vin je izredna svežina, sadnost ter mineralnost,« predstavi posebnost žlahtne kapljice pod blagovno znamko Huba Martinčič in nadaljuje, da nameravajo posestvo razvijati v smeri vinskega turizma. »Zanj imamo vse pogoje – naravno in mirno okolje, ki je primerno tudi za družine z mlajšimi otroki,« pove z nasmehom, saj ima štiri otroke. »Želimo ponuditi pristna doživetja – ob kozarcu vina, domači hrani in dobri družbi,« predstavi še del načrtov in zaključi, da se trudijo prisluhniti naravi, trtam, prijateljem in gostom.

»Trta je simbol odnosa do življenja, uči nas potrpežljivosti in vztrajnosti. Kakor ravnaš s trto, tako boš tudi s človekom,« povzame delo in poslanstvo vinogradnik in vinar, ki meni, da dobro vino vedno najde tudi pot do dobre hrane. »Naša vina in penine radi ponudimo ob domačih mesnih jedeh, sirih, kruhu iz krušne peči ter drugih dobrotah iz lokalnega okolja. Tako nastane pristno doživetje, ki združuje delo vinogradnika, pridelovalca hrane in gostoljubnost domačije,« poudari Martin Martinčič.

Projekt Zdravo jem s tovrstnimi zgodbami poudarja pomen lokalne samooskrbe, kakovostne hrane in spoštovanja tradicije. Vinogradniki in vinarji s svojim delom dokazujejo, da so hrana, vino, narava in gostoljubnost neločljivo povezani ter da lahko skupaj ustvarjajo pristna doživetja domačega okolja.

Projekt Zdravo jem izvaja Občina Sevnica skupaj s partnerji iz lokalnega okolja – podjetjem Mesarstvo in pekarstvo Jože Gnidica s. p., Govedorejskim društvom Sevnica in podjetjem DS Penina d. o. o.

Vir: Občina Sevnica, foto: S. R.

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 24. junija 2026.