Edinstven rudniški števec

KOBILE – V prejšnji rubriki smo predstavili lončen kotel za žganjekuho, ki ga v svoji zbirki hrani Ludvik Rezelj v Bukošku, tokrat pa gremo k  Alojzu-Vladimirju Šribarju v Kobile, ki v domači etnološki zbirki hrani tudi prav poseben lesen števec rudniških vozičkov

Med 5000 predmeti, ki jih v Etnološki zbirki Kobile hranita Alojz-Vladimir in Ljudmila Šribar, je tudi nekaj predmetov rudniške dediščine nekdanjega Premogovnika Senovo. Alojz-Vladimir, ki je v senovskem premogovniku delal v letih 1985–1998, je posebej ponosen na edinstven števec rudniških vozičkov, najbrž narejen iz hrastovega lesa, ki ga je leta 1987 našel na steni pod 'bunkerjem' oz. silosom, kamor so navažali izkopan premog. »Delavec je polnil 'buliče' (rudniške vozičke, op. a.), njihovo število pa beležil na števcu s prestavljanjem zatiča v luknjice. Ko je prišel do zadnje, stote luknjice, je prestavil večji zatič za stotice in nato začel znova. Skupno je tako lahko preštel do 500 vozičkov, ki so jih nato odpeljali proti separaciji,« Šribar pojasnjuje delovanje števca.
 
Kot pravi, je klical tako v velenjski kot idrijski rudnik, kjer pa podobnega predmeta ne poznajo, kar potrjuje domnevo, da gre za senovsko posebnost. Da je predmet precej star, vsaj iz časa Kraljevine Jugoslavije, če ne celo Avstro-Ogrske, pričata vrezani sablji v desnem zgornjem kotu, medtem ko je levo zgoraj rudarski simbol dveh prekrižanih kladiv. »Če bi bil števec mlajši, recimo iz obdobja po letu 1945, bi bili na njem najbrž vrezani zvezdi,« meni Šribar, za katerega ima predmet neprecenljivo vrednost. »Ne prodam ga niti za milijon,« pravi in dodaja, da hrani še nekaj zanimivih rudniških predmetov, denimo polžasto sireno, usnjeno rudarsko čelado in nekaj orodja. Obžaluje pa, da ob zapiranju senovskega premogovnika ni bilo večjega interesa, da bi več predmetov iz 200-letne rudniške dediščine zadržali v kraju.

P. P.