Električni skiroji so še posebej nevarni

Evropski teden mobilnosti je vedno priložnost, da se izpostavi določena tematika, vezana na področje (trajnostne) mobilnosti oz. aktualnih zadev s področja prometa. Tokrat se bomo osredotočili na e-mobilnost in vožnjo s posebnimi prevoznimi sredstvi, kamor sodijo vedno bolj priljubljeni električni skiroji, električne rolke in druga podobna sredstva.

Ko govorimo o mobilnosti in prometu, se danes na naših cestah srečujemo s porastom uporabe e-skirojev, e-rolk (ang. hoverboard) in drugih tovrstnih prevoznih sredstev. Policisti v zvezi s tem naletijo na ogromno vprašanj, predvsem kako je z uporabo teh prevoznih sredstev v cestnem prometu. Na Dnevu brez avtomobila v Brežicah bodo učence osveščali tudi o pomenu posebnih prevoznih sredstev in sami zaščiti pri uporabi le-teh ter nevarnostih, ki jih lahko spremljajo pri vožnji v cestnem prometu. Kot pojasnjuje Marjan Galič, starejši policist s PP Brežice, veljavni zakon o pravilih cestnega prometa določa, da e-skiroje in e-rolke štejemo med posebna prevozna sredstva, med katere sodijo tudi invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca. Direktor podjetja Posavc Ivan Vogrinc dodaja, da gre za prevozna sredstva, ki jih ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjenemu prometu motornih vozil. »V pravilih cestnega prometa je izrecno določeno, da uporabniki teh prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Za voznike skirojev, rolerjev, za kotalkarje ipd. so ob kršitvah prej omenjenih pravil predpisane globe,« razlaga. Vedno bolj priljubljena je tudi uporaba električnih skirojev, ki pa so še posebej nevarni, saj lahko dosegajo večje hitrosti kot navadni nožni skiroji ter so posledično tudi padci in poškodbe hujši, saj v večini primerov posamezniki ne uporabljajo ustrezne zaščitne opreme. »Hitrosti, ki jih dosegajo, so prek 25 km/h, po vrhu vsega pa so tihi, kar pomeni, da jih drugi udeleženci v prometu pravočasno ne opazijo in ne pričakujejo te hitrosti na tovrstnih vozilih,« še dodaja Vogrinc.

Obetajo se nova pravila za posebna prevozna sredstva

Galič ga dopolni, da morajo uporabniki posebnih prevoznih sredstev način in hitrost gibanja prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Povprečna hitrost pešca je okrog 4–5 km/h, vendar so razlike lahko izredno velike. »E-skirojev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil. Pri vožnji e-skirojev je treba upoštevati predpise, ki se uporabljajo za pešce oz. kolesarje. Zato je treba poznati prometne predpise in pravila, da se lahko z e-skiroji varno udeležujemo v prometu,« navaja Galič in obenem opozarja, da uporaba e-skirojev kot posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Kazen znaša 500 evrov. Na tem področju se zato obetajo spremembe zakonodaje, ki bo na novo postavila pravila za tovrstna prevozna sredstva. Med drugim predlog zakona določa, da bodo med lahka motorna vozila spadali vsi skiroji na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širši od 80 cm, rolke na električni pogon, segwayi na električni pogon ipd.; da morajo vozniki e-skirojev voziti zgolj po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, tam, kjer ni teh prometnih površin, pa smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste, vendar le v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro; da bodo lahko motorna vozila upravljale le osebe, ki so starejše od 14 let; da bodo morali vozniki in potniki na lahkih motornih vozilih med vožnjo obvezno uporabljati zaščitno kolesarsko čelado, in sicer do dopolnjenega 18. leta starosti ter da morajo biti lahka motorna vozila opremljena z lučmi in odsevniki. Za neupoštevanje pravil glede pravilne rabe e-skirojev bodo vozniki kaznovani z globo v višini 40 evrov. Če se bodo z njimi vozili po cesti, kjer to ni dovoljeno, pa je za takšen prekršek predvidena globa 250 evrov. Tudi za voznike lahkih motornih vozil bo veljala prepoved vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in snovi. Prav tako bo prepovedana uporaba telefona med vožnjo električnega skiroja, za obe kršitvi je zagrožena globa v višini 120 evrov. Po Vogrinčevih besedah je treba to področje nujno čim prej urediti, po zgledu nekaterih drugih držav.

E-skirojev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil.

V Posavju še ni bilo nesreče s posebnimi prevoznimi sredstvi

Kot ustrezna zaščitna oprema za vožnjo s posebnimi prevoznimi sredstvi se štejejo čelada za zaščito glave ter ščitniki za komolce, kolena in zapestje, našteje Vogrinc in dodaja, da naj bi se po nekaterih podatkih število nesreč s posebnimi prevoznimi sredstvi v zadnjih petih letih skoraj potrojilo. K sreči, kar je potrdil tudi policist Galič, se v Posavju takšna nesreča še ni zgodila in naj ostane tako še naprej. »Pri padcih s skiroji je sicer največ površinskih poškodb, odrgnin, udarnin, predvsem po glavi, sledijo zlomi zob, nosu, kosti, zapestja, pretresi možganov, veliko pa je tudi udarcev v prsni koš. Vse je seveda odvisno od hitrosti ter kam in kako kdo pade. Skiroji imajo zelo majhna kolesa, zato so za njih predvsem luknje na cestišču lahko usodne, kajti tistega, ki se pelje s skirojem, lahko hitro vrže iz ravnotežja,« opozarja Vogrinc. Omenil je še, da je podjetje Posavc konec lanskega leta kot Šola vožnje Posavc v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice organizirali 1. občinsko šolsko tekmovanje v vožnji s skiroji in rolerji na Izobraževalno-vadbenem centru pri ETrŠ Brežice, kjer so se učenci pomerili v spretnostni vožnji na poligonu ter pokazali dokaj visok nivo spretnosti in poznavanja pravil varne vožnje s skiroji. »S takšnimi akcijami je zaradi neposrednega osveščanja mladih vsekakor treba nadaljevati ter jih razširiti na državno raven,« še meni Vogrinc.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 17. septembra 2020.

#povezujemoposavje