Časopis za pokrajino Posavje
22.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Hiša iz lesa, slame in gline

Objavljeno: Četrtek, 18.07.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Hisa iz slame (13)

Gradnja hiše iz lesa, slame in gline

Bi živeli v hišici, narejeni iz lesa, slame in gline? Pred stoletji se ne bi nihče čudil takšnemu vprašanju, danes pa si težko predstavljamo gradnjo iz omenjenih materialov, toda Roman Perčič s Senovega se je odločil za takšen način gradnje, ker meni, da je naravna, enostavna in trajnostna.

Romanu Perčiču je narava blizu od najzgodnejšega otroštva, poseben odnos pa goji do lesa, ki mu ga je privzgojil tudi oče, s katerim sta pogosto izdelovala različne predmete v njegovi mizarski delavnici. Po zaključeni gimnaziji ga je študij vodil na ljubljansko fakulteto za strojništvo in danes se zelo rad spominja različnih inovacij, med katerimi je tudi hiška iz lesa, slame in gline. Pri njeni gradnji je uporabil materiale iz lokalnega okolja, poudarek pa je bil na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov.
Hisa iz slame (3)

Zunanji videz hiše po zaključeni gradnji


Naravni materiali za trajnostno gradnjo

»Pri gradnji hiške smo uporabili les smreke, macesna, hrasta, bora in deloma oreha. Vse to smo našli v bližnjih gozdovih pod Bohorjem. Slama je prav tako iz domačega okolja. Glina je iz bližnjega glinokopa,« nasmejan pove gostitelj. »Pri gradnji so bila poleg lesa uporabljena celulozna vlakna za izolacijo mansarde, za izolacijo sten v pritličju pa slama. Notranji omet je iz gline in vode, ki je ročno vtisnjen v slamnate stene v nekaj slojih. Zunanja fasada je narejena iz peska, apna in vode in tudi to je bilo ročno vtisnjeno v stene,« opiše sestavo materiala za izgradnjo objekta, ki deluje v urbanem okolju kot hišica iz pravljice. Hiška stoji na plavajoči železobetonski plošči, ker je zemljišče rahlo močvirnato. »Pod ploščo, ki služi tudi kot akumulator toplote, je približno 20 kubičnih metrov kamenja za potrebe odvodnjavanja in hkrati je tudi akumulator toplote,« pojasnjuje. Prostor se ogreva talno, s toplotno črpalko zrak – voda, a čez čas nameravajo vgraditi tudi peč na drva. Za namestitev sončnih kolektorjev na streho hiše se niso odločili.
Hisa iz slame (10)

Notranjost prostora, v katerem poteka vadba joge


Varčevanje z energijo in varovanje narave

»Hiška, ki jo uporablja žena za vadbo joge, je primer varčevanja z energijo. Osnova je naravna izolacija in talno ogrevanje s toplotno črpalko, kar pomeni, da smo za ogrevanje uporabili sonce, ki je obnovljiv vir energije,« poudari Perčič, ki se zavzema, da bi Eko sklad pričel subvencionirati tudi trajnostno gradnjo, da bi se lahko več ljudi odločilo za takšne varčne in zdrave hiše. Pri Perčičevih so veliko dela opravili sami, v veliko pomoč pri gradnji, ki je bila zaključena v dobrih dveh letih, jim je bil tudi Janez Jordan, ki ima opravljeno nacionalno kvalifikacijo za tradicionalno graditeljstvo.

»Smiselno je dom narediti, ne pa kupiti,« še pojasni sogovornik in doda, da so pred tremi leti izvedli praktično delavnico izdelave notranjih ometov, na kateri so se udeleženci naučili delati z glino. Izkušnje sonaravne oziroma trajnostne gradnje objektov je predstavil tudi na 9. strateškem srečanju soustvarjalcev energetike na Brdu pri Kranju, saj je mnenja, da je pridobljene izkušnje in znanje smiselno podajati naprej. »Tovrstna gradnja je prava prihodnost za varovanje narave in zdravja ljudi,« zaključi.

Smilja Radi, foto: R. Perčič
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Ne spreglejte

Solatarska ciza z Drnovega

20.09.2019 | Ne spreglejte

Posavski nepremičninski trg je živahen