Časopis za pokrajino Posavje
17.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Hrvaška je že od nekdaj na prvem mestu

Objavljeno: Ponedeljek, 17.06.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
MOS 11

Krška obrtno-podjetniška zbornica že nekaj let na MOS v Celju kot primer dobre prakse predstavlja uspešno sodelovanje z Obrtničko komoro Zagreb (foto: arhiv OOZ Krško).

Življenje ob meji regij nikakor ne zaznamuje le v negativni smeri, kakor rada ob raznih incidentih ali varnostnih vprašanjih prikazuje politika in jo zvesto povzemajo senzacionalizma lačni mediji. Sosednja Hrvaška je Posavju gospodarska partnerica številka ena, tako na uvozni kot izvozni strani.

Ljudje, ki smo si ob meji ustvarili domove in podjetja, poznamo šibke in močne točke svojih sosedov in temu od nekdaj prilagajamo svojo ponudbo. Spomin na močne povezave s Hrvaško še ni povsem zbledel. Tako na materialnem področju, kjer je izmenjava najrazličnejšega blaga in proizvodov tekla z ene na drugo stran, kot na kadrovskem. Znano je, da so se mnogi vodilni posavski kadri preteklega obdobja šolali v Zagrebu ali recimo, da je bilo Posavje desetletja polno hrvaških strokovnjakov na področju zdravstva, šolstva (glasbe) ter zlasti strojništva in energetike. Plod dela naših rok je bil vidno cenjen – posavski kmetijski pridelki so redno bogatili marsikatero hrvaško, sploh zagrebško mizo, naši obrtniki so zgradili del vitalne hrvaške infrastrukture – sploh na otokih, tudi kulturno smo bili, recimo Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki s svojo izjemno ponudbo, izredna destinacija za zagrebške likovne poznavalce in siceršnje sladokusce umetnin.

Ob osamosvojitvi in vojnah na obeh straneh so se povezave za nekaj let oslabile, nekatera tradicionalna sodelovanja so se za vedno prekinila, mnogi posavski obrtniki in podjetja so izgubili dragocene trge za svoje izdelke in storitve. A ko se je država še odločala, kako naj postopa v političnih odnosih, je gospodarstvo, skupaj s podpornimi institucijami, 'pljunilo v roke' in tiho delalo naprej. Iskali so nove možnosti in jih na srečo tudi našli. Posavci so bili tu, zaradi poznavanja terena in ljudi, v očitni prednosti. Že takrat jih ni zanimala politika s svojimi napetostmi in jih še danes le v manjši meri – torej se jih dotakne le takrat, ko nek ukrep oteži ali ovira medsebojno delo. »Razumite, mi se namreč poznamo že vrsto let, zato vse provokacije, ki jih mediji trosijo ob tej ali oni arbitraži, tej ali oni aferi, jemljemo zelo z rezervo. Nam je glavno, da dobro delamo,« povedo posavski podjetniki.

Slovensko-hrvaško gospodarsko sodelovanje

Prežemanje dveh držav se začne že v samem osrčju naših domov, v skoraj osnovni košarici dobrot, saj je naša soseda povlekla nekaj izrednih potez pri nakupih slovenskih podjetij in najbolj uveljavljenih blagovih znamk (Čokolešnik, Barcaffe, Cockta, Gorenjka, Donat MG, 1001 cvet …). Očitno smo ohranili tudi navdušenje nad njihovimi znamkami, po raziskavah namreč zelo radi pijemo Cedevito, grizljamo Smoki in Domačico, kuharice pa še vedno na policah poiščejo Vegeto.

Graf Zunanjetrg partnerji izvoz
Od shrambe in hladilnika pa na ostali trg. Hrvaška gospodarska statistika je slovenski javnosti večkrat predstavljena, saj se izmed vseh 'sosed' s svojo južno očitno tudi najraje primerjamo in zaradi skupne zgodovine iščemo vzporednice. Rast hrvaškega BDP je v letu 2018 znašala 2,8 %, eden izmed osrednjih stebrov njihovega gospodarstva pa seveda ostaja turizem (lani so v tej panogi ustvarili okoli 20 % BDP). Nekaj osnovnih podatkov: glede na statistiko smo Slovenci v letu 2007 na Hrvaško izvozili za 1.600.420.000 evrov, deset let kasneje pa za 2.249.109.000 evrov blaga. Uvoz je bil skromnejši: 850.413.000 evrov v letu 2007 in 1.509.074.000 evrov leta 2017. Tako izvoz kot uvoz sta tudi lani nadaljevala pozitiven trend, kar vidimo pri na spletu dostopnih podatkih Izvoznega okna. Lani naj bi tako na Hrvaško izvozili že za 2.509.154.000 evrov, uvozili pa za 1.680.374.000 evrov blaga.

Kar 15 % izvoza na Hrvaško naj bi predstavljala 'mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski', sledijo jim vozila, 'jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli', na četrtem mestu kraljujejo farmacevtski proizvodi, sledijo 'plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume' itd. Prva tri mesta po skupinah proizvodov, ki jih uvažamo s Hrvaške v Slovenijo, zasedajo iste skupine proizvodov, ki jih tudi mi izvažamo k njim. Na četrtem mestu našega uvoza s Hrvaške pa niso več farmacevtski izdelki, temveč aluminij in izdelki iz aluminija, namesto plastičnih izdelkov pa 6 % deleža uvoza predstavljajo 'električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke'. Lestvico najpomembnejšega blaga, ki ga količinsko največ uvozimo, zaključujejo, zanimivo, v 6 % deležu 'les in lesni izdelki ter lesno oglje'.

Pozitivna bilanca med Posavjem in Hrvaško

V domovih in nakupnih navadah se naše sodelovanje nadaljuje tudi v Posavju. Če sevniški in radeški konec v nakupovalnem smislu seveda migrirata bolj na sever, pa je za del krškega, sploh pa za brežiški konec še vedno značilno, da se mnogi večji nakupi opravljajo v Zagrebu. Kavice s prijatelji in obiski sejmov južnejši del Posavja tradicionalno popeljejo tudi v Samobor, Zaprešič in ostale obmejne kraje. Desetletja je bil znan tudi obraten trend. Hrvatom so se nakupi pri nas splačali, nadaljevali so tudi z visokim zaupanjem v naše storitve. Spomnite se recimo samo kilometrskih vrst hrvaških avtomobilov pri obmejnih vulkanizerjih ob menjavah gum.

Kot ob rednih letnih gospodarskih pregledih, ki jih GZS deli z novinarji, je pomen dobrih, tudi malo- in mikrogospodarskih odnosov, ob tej priložnosti poudaril direktor GZS Območne zbornice Posavje, Krško Darko Gorišek: »Gospodarski odnosi so na zavidljivi ravni, hrvaški kupci imajo še vedno visoko zaupanje v slovensko oz. posavsko gospodarstvo in tudi obrt oz. podjetništvo, kar se odraža tudi v tem, da hrvaški državljani še vedno na slovenski strani iščejo storitve, kot so avto servisi, menjava gum ... Opravljajo tudi razne nakupe tehničnega pa tudi gospodinjskega blaga.« Zavedanje, da je to bil in je lahko še naprej pomemben člen pri čezmejnem življenju, se nadaljuje: »Zbornica je v krepitev tovrstnega sodelovanja že nekajkrat predlagala razne ukrepe, med drugim tudi, da bi dnevnim kupcem s področja Republike Hrvaške povrnili dnevno vinjeto, ki je morda (še) ovira pri dnevnih prehodih in nakupih na slovenski strani.«

Tudi lokalne skupnosti so se spet povezale. Brežice in Bistrica ob Sotli recimo gojita dobre prijateljske odnose preko meje tudi s tematskimi druženji in tradicionalnimi prireditvami, druge občine pa so rokave zavihale predvsem pri čezmejnem projektnem sodelovanju. Evropa je namreč južno od nas usmerila že velik del razvojnih sredstev, torej se skupno črpanje 'obrestuje' obema stranema, naše občine pa so sploh v prejšnji finančni perspektivi velikokrat nastopale kot nekakšne projektno-razvojne mentorice.

Graf Zunanjetrg partnerji UVOZ
Kaj pa gospodarstvo sicer? Regijski podatki se opirajo na podatke posavske gospodarske zbornice, ti pa segajo do konca leta 2017, ko jim je podrobne podatke še zagotavljal Statistični urad RS. Če primerjamo rast izvoza in uvoza v recimo zadnjih desetih letih, vidimo, da so družbe iz Spodnjeposavske regije leta 2007 na Hrvaško izvozile za 397 milijonov evrov blaga in storitev, leta 2017 pa že za 576 milijonov evrov, kar je kar 45 odstotkov več. V enakem obdobju je uvoz porasel nekoliko bolj, in sicer za 55 odstotkov, saj je leta 2007 znašal 285 milijonov evrov, deset let kasneje pa 441 milijonov evrov. Kot lahko razberemo iz navedenega, je imela regija Spodnje Posavje pozitivno bilanco s Hrvaško, saj je pokritost uvoza z izvozom leta 2017 znašala 131 %. Ugodni trendi so se nadaljevali tudi v letu 2018, saj je samo do septembra uvoz posavskega gospodarstva znašal 374 milijonov evrov, izvoz pa 455 milijonov evrov, kar pomeni pozitivno razliko 81 milijonov evrov oz. 122-odstotno pokritost uvoza z izvozom. Blagovna menjava Posavja s tujino poteka s proizvodi, ki sodijo po carinskih tarifah pod npr.: 'električno energijo', 'časopisni papir, v zvitkih ali listih', 'škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja, kartona, celulozne vate', 'deli železniških ali tramvajskih lokomotiv ali tirnih vozil', 'električni transformatorji, statični pretvorniki (usmerniki) in indukcijske tuljave', 'drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov', 'drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice)', 'konstrukcije in deli konstrukcij, iz železa ali jekla', ' drugo pohištvo in njihovi deli', 'motorna vozila za posebne namene', 'traktorji in druga vlečna vozila', 'strojilni ekstrakti rastlinskega izvora, tanina in njihove soli, etri, estri in drugi derivati', 'modrčki, stezniki, naramnice in podobni izdelki', 'priklopniki in polpriklopniki, druga vozila, nesamovozna, njihovi deli' itd. V naštetem lahko prepoznate večja posavska podjetja. Tudi tista, ki so moč svojih blagovnih znamk na Hrvaškem gradila še v prejšnji državi, zdaj pa hrvaški trg ohranjajo na pomembnem mestu. V Lisci d.d. Sevnica so nam na primer zaupali, da omenjeni trg še vedno predstavlja kar 24,7 % vseh prihodkov na ravni Skupine Lisca.

Delovanje v tujini je lahko zahtevnejše kot doma, zato so takšne močne gospodarske družbe, ki so imele hrvaški trg desetletja v malem prstu, namenile precejšen del časa pozornemu spremljanju razvojnih trendov sosednje države. Ključno je bilo znati vnovčiti svojo lokacijo in se prilagajati. Za primer izpostavimo podjetje AFP d.o.o. iz Dobove, ki se je mnogim našim bralcem ob omembi teme tokratnih gospodarskih strani vzbudilo kot sinonim za dobro delovanje podjetja ob državni meji. Direktor Aleksander Polovič je takole povzel: »Hrvaški trg je v letih 1993–2008 za naše podjetje imel zelo pomembno vlogo, saj smo kot ekskluzivni distributerji za Adidas na tem trgu ustvarjali od 50 % do 60 % vseh prihodkov. Po prodaji hčerinske družbe v Zagrebu pa danes na hrvaškem trgu prodajamo le preko spletne trgovine, ki ustvari cca. 5 % vseh prihodkov, vendar ima pozitiven trend rasti in velik potencial. Poleg tega v naši trgovini v Dobovi še vedno beležimo delež tradicionalnih hrvaških kupcev v višini 15 %. Vsekakor je naša lokacija ob meji velika prednost, ki je močno vplivala na dosedanje poslovanje, predvsem zaradi dobrega poznavanja trga, načina poslovanja ter seveda ljudi.«

Hrvaška torej ostaja ključna zunanjetrgovinska partnerica posavskemu gospodarstvu in, tako Gorišek, bo to tudi v prihodnje, »v kolikor na strani Republike Hrvaške ne bo kakšnih neljubih presenečenj glede plačilne sposobnosti. S poletjem lanskega leta je prenehala veljati tudi omejitev dela za delavce Republike Hrvaške v Sloveniji, tako da sedaj med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo velja v celoti prost prehod kapitala, storitev in delovne sile, kar je dobro za obe strani.«

»Neumni bi bili, če ne bi izkoristili bližine«

Posavje torej Hrvaško in Zagreb pozna bistveno bolj kot drugi deli Slovenije. Tudi svetovalci podjetnikom v javnih posavskih svetovalnih točkah so bili od nekdaj bolj podkovani pri dajanju informacij o Hrvaški kot njihovi kolegi v ostalih delih Slovenije. Skozi leta se je v Posavju odprlo tudi še kar nekaj zasebnih podjetij, ki so si za nišo izbrala prav pomoč pri odpiranju podjetij v sosednji državi. Marsikomu pa so bila v neprecenljivo pomoč pri vnovičnem prodoru na hrvaški trg predvsem naša interesna gospodarska združenja.

Dobro prepoznavna pri vzpostavljanju sodelovanj obrtnikov je krška obrtno-podjetniška zbornica. Ta je po besedah direktorice Janje Starc že več kot deset let nazaj začela z načrtnim in konkretnim povezovanjem: »Tukaj smo res tako blizu prave metropole, Zagreba, in takšnega trga, da bi bili res neumni, če ne bi izkoristili priložnosti, ki nam je bila pred vrati. Tega smo se zavedali in leta 2002 podpisali tudi prvi tak 'formalni sporazum' o sodelovanju z največjo obrtno zbornico na Hrvaškem – Obrtno zbornico Zagreb.« Omenjena hrvaška organizacija združuje kar 20.000 obrtnikov od vseh 70.000, ki delajo na Hrvaškem. Zgledno sodelovanje s tripartitno pogodbo OOZ Krško, Obrtna zbornica Zagreb ter Zavod obrtnikov in podjetnikov Posavje je po besedah Starčeve rodilo mnogo rezultatov: »Treba je konkretno sodelovati, ne le pisati strategije in neke sporazume. Od začetka smo se še bolj spoznavali, primerjali, kako je urejena zakonodaja, potem pa smo začeli z organizacijo 'B2B srečanj' po panogah, skupaj šli na kak sejem tako pri nas kot na Hrvaškem, na konference, forume, se prijavljali na skupne razpise itd.« Z leti naj bi to sodelovanje preraslo do te mere, da je OOZ Krško postala že nekakšna »infotočka, ne le za naše obrtnike s področja Krškega, ampak za celotno Slovenijo. Mi smo tudi ustanovili posebno Zadrugo in intenzivno delamo na obeh straneh.« Da je Krško praktično prevzelo državno iniciativo pri obrtniškem čezmejnem povezovanju, je navzven vidno večkrat. Že na dveh zadnjih obrtnih sejmih v Celju sta skozi 'krška' vrata vstopili najprej Hrvaška, nato še Srbija kot država partnerica, in se predstavljali tisočem slovenskih obiskovalcev sejma. Zelo očitno je tudi načrtno negovanje dobrih odnosov krške zbornice z ostalimi ključnimi osebami, ki pripomorejo h gospodarskem sodelovanju na Hrvaškem, npr. z našim veleposlaništvom v Zagrebu.

Kljub temu smo, kar se predvsem obrtniških del tiče, lahko v Posavju pridobili le skope informacije, torej to, da Posavci na Hrvaškem 'veliko delajo', kar nam je bilo seveda že znano. Manjši obrtniki delajo za večje izvajalce, ki so bolj konkurenčni za posamezne posle. Tu naj bi izstopalo predvsem gradbeništvo, obrtniki pa so potrdili, da so veliko del izvajali recimo kot podizvajalci Kostaka pri zadnjih gradnjah v Novigradu in Kninu.

Priložnosti sedaj in naprej

Gradbeništvo je in bo očitno še aktualno, ker so Hrvati pred dvema letoma začeli z energetsko sanacijo javnih in zasebnih zgradb, do leta 2021 pa morajo sanacijo izvesti v kar največji meri, če želijo za to pridobiti znatna evropska sredstva. A tako Gorišek kot Starčeva vedno poudarjata, da nobena priložnost, tudi še na videz tako majhna, za lokalno gospodarstvo ni nepomembna. »Če ne drugega, je priložnost Zagreb,« še enkrat opomni Starčeva in nadaljuje: »Če ne bi mi, bi nekdo drug sodeloval z njimi. Glejte, za vse panoge je Hrvaška lahko zanimiva, ker smo res blizu, od frizerjev, cvetličarjev, kovinarjev, prevozništva itd.«

Kot ste opazili, mešanega kapitala v podjetjih, ki delajo v Posavju in imajo tu recimo sedež, tokrat nismo posebej obravnavali, ker bi bila tema preobsežna. Prav vsakega segmenta dela hrvaških podjetij ali posameznikov pri nas in našega čez mejo se bomo lahko lotili s posebnimi stranmi – v želji, da je dobrih sodelovanj, ki prinašajo delo in priložnosti za krepitev posavskega gospodarstva, vedno veliko.

Maruša Mavsar
« Nazaj na seznam