Iz rumenega odpadka v zeleno rešitev

Projekt VARUJ O(KO)LJE je usmerjen na področje varovanja in skrbi za okolje ter na pravilno ločevanje, zbiranje in odlaganje odpadnega jedilna olja, ki ga uvrščamo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov. Ali ga prebivalke in prebivalci pravilno odlagamo, se zavedamo, da ga ne smemo zlivati v kanalizacijo ali greznico ali v naravno okolje? Odgovore smo poiskali pri članicah in članih Univerze za tretje življenjsko obdobje Sevnica, ki so se udeležili strokovne ekskurzije, na kateri so med drugim videli tudi primer dobre prakse zbiranja pravilno ločenega in odloženega odpadnega jedilnega olja, namenjenega ponovni uporabi.

Članice in člani Univerze za tretje življenjsko obdobje (U3) Sevnica so se na strokovni ekskurziji med drugim seznanili s pravilnim ločevanjem in odlaganjem odpadnega jedilnega olja v ustrezne zabojnike rumene barve, ki jih je v sevniški občini postavljenih 12 na različnih mestih. Ko so zabojniki polni, se odpadno jedilno olje prečrpa in pripelje do filtrirne postaje, v kateri se prečisti skozi več filtrov do stopnje, ko je odpadno jedilno olje pripravljeno za ponovno uporabo (za delovanje agregata ali kot pogonsko biogeno gorivo).

Na vprašanje, ali ločujejo, shranjujejo v za to primerni posodi in oddajajo odpadno jedilno olje v dobro vidne ulične zbiralnike rumene barve, je večina članic in članov U3 odgovorila pritrdilno, saj so okoljsko močno ozaveščeni in želijo ohranjati naravno okolje čisto in zdravo ter s tem tudi podtalnico, ki je vir pitne vode.

»Sama ločujem in zbiram odpadno jedilno olje ter ga oddajam v rumen zabojnik pri sevniškem bazenu, odkar je zabojnik tam nameščen. To počnejo tudi mnogi ostali, a žal nekateri ne, kar težko razumem in tega ne odobravam. Vsi smo odgovorni za čisto in zdravo okolje,« pove Branka Bogovič, ki ima kot upokojena profesorica biologije še poseben odnos do okolja in narave.

»Odpadno jedilno olje redno ločujem, zbiram in oddajam v ustrezen zabojnik pri OŠ Sava Kladnika Sevnica. Opažam, da nisem edina, vedno več je takšnih, ki so okoljsko vedno bolj osveščeni,« pojasnjuje Irena Mavrič, ki ji čisto in urejeno okolje veliko pomeni in se je pripravljena zanj tudi potruditi.

»Doma imam posebno posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki ostane po zaključenem pečenju različnih jedi. Ko je posodica polna, jo odnesem do najbližjega zabojnika, ki je namenjen tovrstnemu odpadku, ter vanj zlijem odpadno jedilno olje. Vse skupaj ne vzame veliko časa, je pa pomembno zaradi ohranjanja neokrnjene narave, v katero vsi radi zahajamo, a morda se še premalo zavedamo, da moramo zanjo tudi ustrezno skrbeti,« poudari Anica Šeško, ki vestno ločuje tudi ostale odpadke.

»V moji kuhinji odpadnega jedilnega olja skoraj ni, ker ne pripravljam hrane, za katero bi potrebovala vroče ali kuhano olje. Najpogosteje uporabim hladno jedilno olje pri pripravi sezonske solate, kjer tovrstnega odpadka ni. Če bi pripravljala jedi, pri katerih bi nastajalo odpadno jedilno olje, bi ga zagotovo ločevala, zbirala in oddajala na ustrezno mesto. V občini Radeče imamo nameščenih nekaj zabojnikov za zbiranje odpadnega jedilnega olja in zdi se mi, da ga moji sokrajani in sokrajanke kar lepo ločujejo in oddajajo v zbirne posode,« odgovori Nevenka Vahtar, ki skozi svoj fotografski objektiv rada ’ujame’ kakšen utrinek iz okolja, v katerem živi.

»Tisto, kar je bil včasih odpadek, se danes lahko ponovno uporabi,« pravi direktor Komunale Sevnica Mitja Udovč ob predstavitvi filtrirne postaje in delujočega agregata na prečiščeno odpadno jedilno olje. »V primeru naravnih in drugih nesreč nemalokrat pride do popolnega zastoja virov električne energije ter kemičnih virov toka in v takšnih primerih se bo uporabil agregat, delujoč na predelano odpadno jedilno olje. S tem bomo zagotavljali varnost in zanesljivost pri črpanju pitne vode iz globinskih vrtin ter prečrpavanja viškov vode z ogroženih območij, predvsem zaradi varovanja življenja ljudi in živali,« še pojasni.

Naložbo VARUJ O(KO)LJE sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).