Časopis za pokrajino Posavje
19.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Izklopimo elektronske naprave in si vzemimo čas zase

Objavljeno: Četrtek, 12.09.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Meta Rovan, univ. dipl. kineziolog

Meta Rovan, univ. dipl. kineziolog, med vadbo

V Centru za krepitev zdravja Brežice, kjer so usmerjeni v preventivne ukrepe na področju zdravja, deluje tudi univ. dipl. kineziologinja Meta Rovan. Nanjo se, predvsem preventivno, obračajo ljudje, ki se zavedajo, da bi s spremenjenim načinom življenja in povečano telesno aktivnostjo lahko marsikaj storili za svoje zdravje, boljše počutje, pa tudi preprečili morebiten pojav bolezenskih stanj v prihodnosti.

H kineziologinji Meti Rovan, kot razlaga, pridejo različni ljudje. »Veliko je takih, ki se zavedajo, da je njihova teža prekomerna in bi lahko postala nevarna za njihovo zdravje. Vse več je tudi takih, ki s težo nimajo težav, jim pa njihovo telo sporoča, da je čas, da ga pričnejo uporabljati za tisto, čemur je namenjeno – za gibanje. Poiščejo me tudi starši, ki se s podobnimi težavami soočajo pri svojih otrocih. Skupaj iščemo načine, kaj bi v njihovem vsakdanu lahko spremenili, da bi postali bolj telesno dejavni. Velikokrat za vzrok pomanjkanja telesne dejavnosti navajajo pomanjkanje prostega časa, ki pa ga po pregledu dnevnih dolžnosti in opravkov skupaj po navadi najdemo,« pravi in kot največjo težavo pri povečevanju telesne dejavnosti izpostavlja motivacijo. Po njenem je mnogo programov, reklam, objav na socialnih omrežjih, kjer vidimo drastične spremembe po uvedbi povečane količine telesne dejavnosti. »Spremembe se zgodijo, vendar je za dosego le-teh treba biti vztrajen, reden in motiviran. Velikokrat z dodatnim gibanjem odnehamo, še preden pride do najmanjših sprememb v našem organizmu. Kar se mi še zdi težava pri programih vadbe, ki jih ljudje pridobijo na internetu, v revijah, časopisih in različnih priročnikih, je to, da se v veliko primerih po pričetku izvajanja le-teh pojavijo težave, bolečine, in rezultatov, ki jih programi obljubljajo, ni,« pojasnjuje. V tem primeru manjka strokovni nadzor vadbe in učenje pravilnih vzorcev gibanja s povratno informacijo strokovnjaka. Ravno zato po besedah Rovanove večji del posveta namenijo oceni telesne drže in pregledu osnovnih vzorcev gibanja. Že preko tega lahko ugotovijo, kje se skrivajo možni vzroki bolečin, nezmožnosti opravljanja določenih gibov ali nedoseganja zastavljenih ciljev.

Postopnost in vztrajnost

Sogovornica izpostavlja dve stvari, ki sta pri tem najpomembnejši, in sicer postopnost in vztrajnost. »Majhni cilji, ki jih ni nemogoče doseči, vas bodo motivirali za nadaljevanje. Izbirajte dejavnosti, ki jih radi počnete in povečujte njihovo količino. Naj se sobotni sprehod ponovi tudi na ponedeljkov večer. Kasneje mogoče še na sredinega, petkovega in ne nazadnje naj postane vsakodneven. Ne pretiravajte na začetku, ker sprememba ne bo trajna. Izboljšanje telesne zmogljivosti ne bo prišlo po principu 'diete', ki se je držimo tri tedne, kasneje pa se vrnemo na stare tire. Potrebno je osvajanje navad, ki bodo postale del našega dnevnika, del 'osebne higiene',« poudarja. Ko se odločimo za spremembo, ne smemo že prvi dan teči maratona, niti deset kilometrov. Najbolje je, svetuje Rovanova, da se teka na začetku sploh ne lotimo. Pričnimo s hojo, hitro hojo, nordijsko hojo, hojo v klanec, hojo po travi, hojo v trgovino, šolo in službo. »Ko vam bo ta postala dolgočasna in se ne boste niti malo oznojili ali zadihali, pričnite hoditi še hitreje. Ko boste navajeni tudi na to, tek ne bo predstavljal problema, in obstaja manjša verjetnost, da se vam zameri. Vendar spet previdno, pomembni so pravilni vzorci hoje kot tudi teka,« opozarja. Del telesne dejavnosti, na katero prevečkrat pozabimo, je vadba za moč. Vaje z dodatnimi bremeni, elastikami, žogami ali z lastno telesno težo nam pomagajo, da ostajamo močni, je naše telo funkcionalno in konec koncev vsako jutro sploh vstanemo. Vadba za moč ne vpliva le na mišično maso, temveč tudi na kostni, srčno-žilni, dihalni sistem, preprečuje pojav kronično nenalezljivih bolezni in prinaša še veliko drugih pozitivnih učinkov, omeni sogovornica in dodaja, da ne smemo izpustiti tudi vadbe gibljivosti, ravnotežja in koordinacije.

Kako pa je z vadbo v nosečnosti, po poškodbi, bolezni? Rovanova odgovarja, da mora biti vadba prisotna v vseh izmed naštetih primerov. »Številni pozitivni učinki vadbe v nosečnosti na bodočo mamo in otroka so predstavljeni tudi na naših predavanjih v sklopu Priprave na porod in starševstvo, ki se jih bodoči starši lahko brezplačno udeležijo. Prav tako v našem Centru za krepitev zdravja Brežice izvajamo vadbo za nosečnice,« pravi in dodaja, da ker smo si ljudje različni, je treba pri omenjenih vrstah vadbe še bolj paziti, da je program res individualiziran in poznamo zdravstveni status vadečih, preden z vadbo pričnemo. Z vadbo po poškodbah in ob različnih bolezenskih stanjih se sicer v preventivnih centrih načeloma ne srečujejo, vendar je Rovanova prepričana, da je telesna dejavnost oz. vadba lahko najboljše zdravilo. Obstajajo stanja, ko se vadba odsvetuje, vendar velja, da skoraj vedno obstaja gibanje, ki na določeno zdravstveno stanje vpliva blagodejno. »Pomembno je, da se v takšnih primerih o izbiri vadbenega programa pozanimamo pri strokovnjaku, o ustreznosti vadbe pa se je dobro posvetovati z zdravnikom,« priporoča.

Naj vreme ne bo izgovor

Na naše vprašanje, kako izkoristiti prihajajoči jesenski čas, predlaga, da čim več časa preživimo na prostem. Naj vreme ne bo izgovor, da se ne odpravimo ven. Če to res ni potrebno, ne sedimo. Vsakodnevna opravila opravljajmo stoje. Namesto počitka pred televizijo si raje privoščimo daljši nočni spanec. »Tudi v delovnem času čim večkrat prekinimo sedenje, razbremenimo obremenjene mišice, krepimo mišične skupine, ki med našim delom niso aktivne,« svetuje Rovanova. Kljub vsem najnovejšim prevoznim sredstvom, ki so dostopna na tržišču, pojdimo kdaj tudi peš. Enako velja za otroke. Skiroji, kotalke, rolke in ostali prevozni pripomočki so odlična popestritev prostega časa, vendar ne smemo pozabiti na osnovne oblike gibanja, ki v sedanjem času pri nekaterih predstavljajo velik problem, opozarja in še dodaja: »Izklopite elektronske naprave in si vzemite čas zase. Telovadite, meditirajte ali pa samo opazujte okolje. Sprostite se in dovolite sami sebi, da vam kdaj pa kdaj postane dolgčas.«

Rok Retelj
« Nazaj na seznam