Majica Mali Lošinj, spomin na delavski turizem

V tokratni rubriki smo se od rudniškega števca napotili na ogled otroške majice. Prav ste prebrali – posebne otroške majice, ki je postala že del naše kulturne dediščine. V Mestnem muzeju Krško so namreč 16. junija 2018, na Poletno muzejsko noč, postavili na ogled občasno razstavo »80. so bila leta … v Krškem«. Z njo so želeli krški muzealci občane spodbuditi, da pobrskajo po svojih domovih za predmeti, ki sodijo sicer v polpreteklo zgodovino, a jih imajo mnogi še bodisi v uporabi bodisi jih hranijo kot del družinske zapuščine. Razstava, ki bo na ogled do konca leta 2020, je v obiskovalcih zbudila mnogo nostalgičnih spominov.

Tako so v muzeju kot muzejski predmet v njihovi domoznanski zbirki pridobili tudi kratko otroško bombažno majico Mali Lošinj. Prinašalka, ki jo je leta 1981 kupila v Malem Lošinju za otroke, se spominja: »Otroci so imeli radi potiskane majčke, ki so začele prihajati v modo. Kupili smo jo za spomin, vendar se je sin Peter zaradi močnega sonca v njej kopal kar cel dopust. Preživela je marsikaj. Vedno je bila aktualna, rasla je z vsemi štirimi otroki. Vestno nas je spominjala na prijetno preživete dopuste v naselju Bučanje v Nerezinah, kamor smo Krčani v 80. letih množično hodili na dopust, saj so imela naša podjetja tam počitniške kapacitete. V SOP-u smo del regresa odvajali v sklad, da so se zgradile počitniške hišice. Za družine je bilo to prijetno dopustovanje, Krčani smo se družili ob pivu, na plaži, zvečer smo imeli piknike. Zjutraj so šli moški po kruh in jih do kosila ni bilo nazaj. Otroci so se v Nerezinah naučili plavati, Zveza prijateljev mladine je tam organizirala kolonije. Za rekreacijo smo hodili na 588 m visok Televrin, kjer smo srečevali tudi mnoge znane športnike, med drugim smučarja Bojana Križaja. Če je bilo preveč vroče ali mrzlo, smo se odpeljali na izlet v Mali Lošinj, ker v Nerezinah ni bilo kaj dosti trgovin, na začetku se ni dalo veliko kupiti.«
Pred dvema letoma je minilo 40 let, odkar so zainteresirana podjetja in zavodi, v največjem številu iz občine Krško, z namenom izvajanja delavskega turizma začeli na otoku Lošinju graditi nastanitvene kapacitete. V prvem desetletju od leta 1976 dalje je bil zgrajen del naselja v smeri Nerezin, leta 1986 pa še garsonjere na območju proti Svetem Jakovem. Danes se naselje in spremljajoče površine raztezajo na 180.000 m2 površine. Tvori ga 244 samostojnih hišic, 97 apartmajev, 85 garsonjer, 19 gospodarskih objektov in večje število športnih površin, k naselju pa spada tudi prek 1600 m obale z zalivoma Bučanje in Kolo.

B. M