Mavzoleju povrnili sijaj
Od premične – Fordovega starodobnika – k nepremični dediščini – Hočevarjevemu mavzoleju v krškem mestnem parku, zadnjega počivališču krških mecenov Martina in Josipine Hočevar. Potem ko je bila jeseni 2017 obnovljena njegova zunanjost, so bila v začetku letošnjega oktobra zaključena dela še v njegovi notranjosti.
Mavzolej osmerokotne oblike, s piramidno streho, zgrajen iz belega marmorja, s Kristusovim kipom in secesijskim mozaikom, sodi med najvidnejše arhitekturne spomenike mesta in najlepše mavzoleje v neogotskem slogu na Slovenskem. Mavzolej naj bi po naročilu dobrotnice Josipine Hočevar, domnevno po načrtih graškega arhitekta iz kroga Georga Hauberrisserja, gradila in v letu 1890 dokončala ljubljanska kamnoseška delavnica Felixa Tomana. V kamnito komoro v tleh so s krškega mestnega pokopališča prenesli krsto leta 1886 umrlega Martina Hočevarja, v kripti pa je bil vnaprej pripravljen prostor tudi za Josipino Hočevar. Krška dobrotnica je preminila 16. marca 1911, dva dni kasneje pa so krsto z njenimi posmrtnimi ostanki, bogato okrašeno s cvetjem, položili v kripto h krsti soproga Martina.
Minulo jesen so restavratorji podjetja GNOM iz Ljubljane po konservatorskem načrtu in pod nadzorom konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kamnito zunanjost mavzoleja temeljito očistili, demodelirali poškodbe in rekonstruirali manjkajoče dele. V septembru letos so se lotili še obnove notranjosti mavzoleja, restavrirali vitraže, freske in tla, odprli in sanirali pa tudi grobni oziroma podzemni del mavzoleja, v katerem so naleteli na do sedaj še neodkrite dekorativne poslikave. Z obnovo, ki je stala 110.00 tisoč evrov, so povrnili sijaj nedvomno najlepšemu spomeniku v Krškem in spokoj krškima dobrotnikoma Hočevarjevima, ki sta omogočila izgradnjo šol, cerkva, bolnišnice in drugih objektov.
B. M.
