Najstarejši pri nas: 500 let stari portreti apostolov

Od planinstva in najstarejše markirane planinske poti k umetnosti in najstarejšim slikarskim delom v naših galerijah – Pleterski seriji apostolov, ki jo hranijo v kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac.

Gre za deset slik na hrastovih tablah, na katerih je naslikan Kristus in devet apostolov (trije torej manjkajo). Umetnine so v lasti Kartuzije Pleterje v sosednji šentjernejski občini, od leta 1977 pa jih, tako kot celo t. i. Pletersko zbirko, na podlagi stoletne pogodbe hranijo v kostanjeviški galeriji. Kot pravi direktor galerije Goran Milovanović, so slike dolga leta veljale za kopije po znamenitem flamskem baročnem slikarju Anthonisu Van Dycku (1599–1641) oz. po njegovi znani seriji portretov apostolov in Kristusa, datirali so jih okoli leta 1750. Pred nekaj leti pa so jih prišli pogledat belgijski poznavalci, ki so po celem svetu evidentirali njegove slike. »Ko so začeli te slike preučevati, so na hrbti strani našli praktično nevidne vžgane pečate cehovskih mojstrov, ki so pripravljali les za Van Dyckovo delavnico. Vzeli so tudi vzorec lesa in ugotovili, da je bil posekan na severu Baltika v letih 1612–1615, kar se povsem ujema z leti njegovega delovanja,« pojasnjuje Milovanović. Takrat še zelo mlad, a priznan slikar Van Dyck je naslikal eno serijo apostolov, nato pa so njegovi učenci pod njegovim budnim očesom naslikali še osem serij. »Na slikah se vidi, da jih je delalo več slikarjev, strokovnjaki so prepoznali vsaj štiri različne roke, se pa na detajlih, predvsem na precizni izdelavi brade in oči, vidi tudi Van Dyckove roka, saj je vedno na koncu naredil svoje korekture,« še dodaja sogovornik.
 
Smola te serije je ta, da so slike v Jakčevo galerijo dobili zelo poškodovane (predvidevajo, da so bile manjkajoče tri slike uničene) in že pred tem močno preslikane, zato je vedno obstajal dvom o tem, ali gre res za originale, a so ga omenjeni pečati, ki jih je restavrator mag. Viktor Povše (k sreči) pustil nedotaknjene, ovrgli. Slike so v Pleterje prišle po zaprtju Kartuzije sv. Ane v Bosservillu pri Nancyju v Loreni, ko so jih s sabo prinesli francoski menihi. Prior Janez Drolc se je v 70. letih prejšnjega stoletja odločil, da jih preda kostanjeviški galeriji in s tem omogoči javnosti njihov ogled.
 
P. Pavlovič
 
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje