Časopis za pokrajino Posavje
17.09.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Najstarejši pri nas: rezervoar za vodo postal kopališče

Objavljeno: Petek, 23.07.2021    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Bazen Radece (39)

Bazen Radeče, ki v letošnjem letu obeležuje 65 let obstoja, v poletnih dneh sprejme do 250 kopalk in kopalcev.

V radeški občini se lahko pohvalijo z najstarejšim poletnim plavalnim bazenom v naši regiji. Le-ta je postavljen v hribu nad radeško papirnico, saj je bazen najprej služil kot rezervoar požarne vode za papirnico.

Kopališki kompleks na Njivicah pri naselju Stari Dvor zahodno od Radeč in severozahodno od tovarne papirja v smeri proti Jagnjenici in Svibnem je bil v ruralnem okolju zgrajen leta 1956 in je lep primer moderne arhitekture ter se na edinstven način staplja z okoliško travniško in gozdno kuliso. Arhitekt mlajše generacije Jure Grohar je v julijski reviji Ambient leta 2015 radeško kopališče zaradi umestitve v naravno okolje primerjal s hotelsko-zdraviliškim kompleksom v švicarskem mestu Vals, ki ga je leta 1996 zasnoval tamkajšnji arhitekt Peter Zumthor.
Bazen na Njivicah

Podobo bazena, je bil najprej rezervoar požarne vode za radeško papirnico v dolini potoka Sopota, sta pred 65 leti zasnovala arhitekt Franc Cacak ter krajinska arhitektka Juta Krulc in je danes zaščiten kot arhitekturni spomenik. Kamniti oporni zidovi uokvirjajo dve ploščadi z velikim in malim bazenom. Nanje se pripenjajo ostali elementi kompozicije kompleksa: pergola, streha nad barom in vstopni objekt, ki je zasnovan kot okvir z odprto prednjo in lameliranima stanskima stranicama. V zadnjem delu je popolnoma prislonjen ob hrib, na mestu vstopa v kompleks pa ima konzolo z velikim oknom in pogledom nad bazen – proti drugi strani doline. Osrednja stavba je grajena modernistično in v njen gornji del, kjer je bil v preteklosti prostor za druženje, danes pa je tam samo skladišče, vodijo široke stopnice.

Na spletni strani KTRC Radeče, ki upravlja s kopališkim kompleksom na Njivicah pri Radečah, najdemo podatek, da je domačin Karel Zahrastnik pri kopanju temeljev za kabine pri bazenu leta 1955 našel dve bronasti narebrani zapestnici s presegajočimi konci, premera 6,6 cm in 5,9 cm. Podobnih obročkov naj bi bilo približno 10, sam je obdržal 2, ostale so dali pretopiti, misleč, da so zlati. Zapestnici sta brez dvoma grobni najdbi iz starejše železne dobe (od 4. do 8. st. pr. n. št.), iz t. i. halštatskega obdobja. V času omenjene dobe so ljudje verjeli v posmrtno življenje. To je pomenilo, da so pokojniki tudi po smrti potrebovali enake predmete, kot so jih uporabljali v času zemeljskega življenja. Poleg zapestnic so bile tudi kosti in fragmenti keramičnih posod rjavkaste barve. Zapestnici je odkupil Pokrajinski muzej Celje.

Smilja Radi

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
#nastarejšiprinas
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

03.09.2021 | Ne spreglejte

Mmmm ... med je prava zakladnica!