Največja in najuspešnejša posavska podjetja v letu 2018 (TOP 50)

V Posavskem obzorniku smo četrto leto zapored objavili lestvici 50 največjih in najuspešnejših posavskih podjetij. Največ prihodkov so znova zabeležili v papirniškem velikanu Vipapu, ki se mu je še najbolj približalo komunalno-gradbeno podjetje Kostak. Na vrh lestvice po dobičku sta se prebila sevniško tekstilno podjetje Lisca in kovinarsko podjetje Willy Stadler iz industrijske cone Velika vas-Drnovo, tretje mesto pa na obeh lestvicah zaseda še eno podjetje iz kovinarske branže, brežiški Kovis. Podjetja iz občine krško so še okrepila prevlado v posavski bilanci.

Kot pojasnjujemo vsako leto, lahko uvodoma omenjeni lestvici pridobimo šele sredi septembra. Vse do takrat se namreč na AJPES zbiranje revidiranih poročil srednjih in velikih družb o poslovanju v minulem letu. Družbe morajo sicer AJPES oddati letna poročila o poslovanju o minulem letu do konca marca, a jih morajo omenjene srednje in velike družbe revidirati in jih oddati do konca avgusta, nekatere pa pri tem še malce zamujajo. Šele tako dobimo možnost za analizo poslovanja posameznih podjetij in njihovo medsebojno primerjavo. Kumulativni oz. agregirani podatki so sicer na voljo že sredi maja, o čemer smo tudi letos dokaj obširno poročali (povzetek objavljamo ob strani), a gre za predvsem za (suhoparno) statistiko, ki razkriva splošni utrip gospodarstva v regiji, kako uspešna so bila posamezna podjetja, pa takrat (uradno) še ne vemo. Prav tako kot vsako leto moramo tudi letos pripomniti, da na lestvici zaradi drugačne metodologije glede poslovnega leta (vodijo ga namreč od 1. maja do 30. aprila) ni družbe DS Smith s sedežem v Brestanici. Po podatkih iz njihovega revidiranega poročila za obdobje 1. 5. 2017–30. 4. 2018 so v družbi zabeležili 66,3 milijona evrov prihodkov, kar jih uvršča na tretje mesto po velikosti med posavskimi podjetji, ter 375 tisoč evrov dobička, s čimer bi bili na 30. mestu po kriteriju uspešnosti.
 
Tako kot vsako leto podatki za lestvici ne zajamejo družb, ki imajo sedež registriran drugje, v Posavju pa imajo  Posavju odvisno družbo, poslovno enoto, obrat ipd. Gre denimo za podjetja Siliko, CGP gradnje, Handte – Ost, HERMES, IBE PE Krško, Numip, Q-techna, SOP – International, Šumi bonboni, Kopter, TPV PE Brežice …
 
Rezultati kot pred krizo
 
Kumulativne podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2018 so na krški izpostavi AJPES predstavili že 21. maja. Kot je ugotovila vodja izpostave Marijana Malus, so tako gospodarske družbe kot samostojni podjetniki v Posavju ponovno izboljšali rezultate poslovanja, ki dosegajo predkrizno raven. 1.495 posavskih gospodarskih družb z 11.773 zaposlenimi je lani ustvarilo 4,2 milijarde evrov prihodkov (+3 odstotke glede na leto 2017). Prihodki so se povečali zlasti na domačem trgu, kjer so posavske družbe dosegle 120 milijonov evrov oz. 8 % več prihodkov kot v letu 2017, na tujem trgu pa so se prihodki povečali le na trgih izven EU, za 10 % oziroma 49 milijonov evrov, medtem ko so se prihodki na trgu EU zmanjšali za 15 milijonov evrov oz. za odstotek. Upad prihodkov na trgu EU so zabeležili zlasti v energetskih družbah (za 87 milijonov evrov), družbe v ostalih panogah pa so prihodke na trgu EU povečale za 72 milijonov evrov. Rast prihodkov posavskih družb je bila sicer pod slovenskim povprečjem, so pa nadpovprečno izboljšale tako poslovni izid kot neto dodano vrednost. Zabeležile so namreč neto čisti dobiček v višini 102 milijona evrov, 29 % večji kot v letu 2017, ter dobre pol milijarde neto dodane vrednosti, 10 % večje kot v letu 2017. Dodana vrednost na zaposlenega v Posavju je znašala 45.448 evrov (2 % več kot leto prej) in je bila za 1.033 evrov višja kot v Sloveniji. Povprečna plača v Posavju je lani znašala 1.645 evrov bruto, kar je 46 evrov več kot v letu 2017 in nekoliko manj od slovenskega povprečja (1.652 evrov).
 
Rezultate poslovanja so izboljšali tudi posavski podjetniki, ki so v letu 2018 z 2.075 zaposlenimi (6 % več kot leto prej) ustvarili 233 milijonov evrov prihodkov (10 % več kot leta 2017), izkazali nekaj več kot 15 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka (12 % več kot leto prej), neto dodana vrednost na zaposlenega pri podjetnikih je znašala 16.347 evrov na nosilce dejavnosti skupaj z zaposlenimi (8 % več kot v letu 2017), povprečna plača zaposlenih pri samostojnih podjetnikih pa 1.098 evrov bruto, kar je tretjino manj kot plača zaposlenih v gospodarskih družbah.

Analizo GZS Posavske gospodarske zbornice je 13. junija predstavil direktor Darko Gorišek. Kot je ocenil, večina kazalcev potrjuje popolno okrevanje posavskega gospodarstva po dolgi krizi. Čeprav se je indeks prihodkov na tujem trgu v primerjavi z letom 2017 nekoliko poslabšal, predvsem zaradi nižjih prihodkov pri prodaji električne energije, Posavje s skoraj 62 % deležem ostaja izvozno orientirana regija. Po podatkih in metodologiji GZS so posavske družbe lani zagotovile skoraj 600 dodatnih delovnih mest, kar je največja rast po dolgih letih. Čeprav je energetika ključna in pomembna, je dejal Gorišek, so izjemno dobre rezultate dosegle tudi družbe izven energetike, v katerih kazalniki sicer nekoliko bolj zaostajajo za slovenskim povprečjem. Gorišek je pohvalil tudi pozitivno poslovanje posavskih zadrug in opozoril na zmanjševanje števila samostojnih podjetnikov, ki se zaradi vse zahtevnejših pogojev selijo v druge oblike poslovanja.
 
Kot je razvidno z grafa, so prihodki posavskih družb v zadnjih 12 letih tako rekoč konstantno naraščali, neto čisti dobiček pa je nihal in šele lani prvič presegel raven izpred začetka gospodarske krize v letih 2008 in 2009. Število zaposlenih že od leta 2013 raste in je že precej preseglo predkrizne čase (vir: AJPES).
 
Pet velikih energetskih družb še vedno prevladuje
 
Čeprav nekateri podatki o poslovanju v letu 2018 kažejo, da v energetiki niso zabeležili najbolj blestečega leta (npr. upad prihodkov), je ta panoga še vedno paradni konj posavskega gospodarstva. Kot je že maja ugotovila vodja krške izpostave AJPES Marijana Malus, je »bistven vpliv petih velikih družb, ki delujejo na področju oskrbe z električno energijo, saj ustvarijo kar 66 % prihodkov posavskih družb«. Tudi Darko Gorišek je junija poudaril izstopajoč delež skupno 18 podjetij s področja energetike v posavskem gospodarstvu. Tako smo tudi letos omenjeno peterico (GEN-I, GEN energija, NEK, HESS in TEB, z lestvice po kriteriju dobička pa še lastniško povezano družbo GEN-EL naložbe) izločili z lestvic oz. podatke o njihovem poslovanju objavljamo v ločeni lestvici. Pet omenjenih družb je v lanskem letu skupaj ustvarilo skoraj 2,8 milijarde evrov prihodkov oz. dve tretjini regijskih, skoraj 41 milijonov evrov dobička oz. 40 % regijskega ter 155 milijonov evrov neto dodane vrednosti (29 % regijske) oz. dobrih 137 tisočakov neto dodane vrednosti na zaposlenega oz. trikrat več od regijskega povprečja.
 
Največji: Vipap in Kostak daleč pred vsemi
 
Na lestvici največjih posavskih podjetij vsaj na vrhu znova in pričakovano ni bistvenih sprememb. Prva tri mesta še vedno zasedajo papirnica Vipap Videm Krško, komunalno-gradbeno podjetje Kostak in kovinarsko podjetje Kovis (kot je bilo že omenjeno, bi tretje mesto na lestvici sicer zasedel brestaniški DS Smith, a ga podatki AJPES zaradi drugačnega poslovnega leta ne zajamejo).
 
V krškem Vipapu so ob najvišjih prihodkih sicer zabeležili tudi najvišjo izgubo (1,3 milijona evrov), a iz podjetja sporočajo, da je bilo lansko leto po kar nekaj izredno zahtevnih letih ugodnejše. »Maksimalno smo izkoristili ugodne tržne razmere ter s fleksibilnostjo v proizvodnji in prodaji maksimirali donose najpomembnejših vrst papirjev. Dosegli smo 8-odstotno rast prihodkov in 7-odstotni EBITDA, kar se je odrazilo v dobičku iz tekočega poslovanja. Ob tem pa so bila realizirana tudi zahtevna investicijska vlaganja na področju energetike in obvladovanja emisij ter proizvodne tehnologije v skupni višini 2,5 mio evrov,« je sporočila predsednica uprave Jožica Stegne. Pozitiven trend se je nadaljeval tudi v začetku letošnjega leta. Ali kot pravi Stegnetova: »Če primerjamo prvih šest mesecev lanskega in letošnjega leta, so se čisti prihodki od prodaje zvišali za 7,6 odstotkov na dobrih 51,7 milijona evrov, EBITDA pa celo za 39,2 odstotkov na 5,5 milijona evrov. V drugi polovici leta smo opazili začetne znake ohlajanja gospodarske aktivnosti predvsem v segmentu časopisnih in grafičnih papirjev. Na to smo se odzvali z intenziviranjem aktivnosti v segmentu nekaterih nišnih papirjev, kamor sodijo na primer reciklirani osnovni papirji za ovojnine in embalažo, ki bodo zelo verjetno pomembno krojili naš nadaljnji razvoj. Ker pri tem segmentu papirjev še bolj v ospredje prihaja pomembnost ustreznih odnosov na relaciji proizvajalec – končni uporabnik, se trudimo v podjetju na vseh nivojih, predvsem pa na področju prodaje, vpeljati ustrezno razumevanje in pravilen odnos do tega. Ob izvedbi načrtovanih ukrepov načrtujemo tudi povečanje čistih prihodkov od prodaje, in sicer na dobrih 100 milijonov evrov.«
 
Na drugem mestu v regiji se je znova utrdil krški Kostak. »S poslovanjem v letu 2018 smo zelo zadovoljni, kot skupina Kostak smo ustvarili rekordnih 86 milijonov evrov prihodkov, v družbi Kostak pa ravno tako izjemnih 70 milijonov evrov, ter presegli planirane rezultate in obenem ustvarili 22 novih delovnih mest. V letu 2019 bo težko preseči poslovne dosežke, ocenjujemo pa, da bomo ustvarili prihodke v okviru načrtovanega in začeli z izvedbo projektov, ki bodo omogočili nadaljnjo rast tako skupine kot družbe Kostak,« je rezultate in načrte komentiral predsednik uprave Miljenko Muha.
 
Nesojeni tretji na lestvici največjih je brestaniški DS Smith. »Uspešna prodajna ekipa DS Smith Slovenija širi visoko zaupanje trga tako, da preko projektov v razvojnem oddelku PackRight Center razvija in nudi inovativne rešitve ter z njimi prinaša varnost, učinkovitost in prihranke za kupce, hkrati pa ustvarja dodano vrednost za podjetje,« je sporočila generalna direktorica Majda Androjna. »V poslovnem letu 2018/2019 smo učinkovito rešili veliko izzivov in ga uspešno zaključili; bistveno smo povečali realizacijo, dvignili dodano vrednost na zaposlenega in zgradili visoke kazalnike uspešnosti. V novem poslovnem letu cilji ostajajo visoki. Trenutna tržna situacija Evrope je pravočasno monitorirana, sprejeti so preventivni ukrepi za bodočo stabilizacijo podjetij celotne grupacije, tudi slovenskih.«
 
»V podjetju Kovis smo poslovno leto 2018 zaključili kot najbolj uspešno do zdaj. Veliko smo vlagali v posodobitev proizvodnih zmogljivosti, sodobno tehnologijo in razvoj novih izdelkov. S temi aktivnostmi nadaljujemo tudi v letošnjem letu,« nam je sporočil direktor podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo visoko kakovostnih kovinskih proizvodov, specializiranih za železniška vozila, Alen Šinko. Njihova največja letošnja investicija je zaključek gradnje in zagon nove livarne v Štorah, ene najmodernejših livarn na evropskem trgu. »Hkrati veliko energije usmerjamo v pridobivanje novih kupcev, vstopanje na nove trge ter prodajo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« dodaja Šinko. »Trendi in napovedi na trgu so za naše podjetje pozitivni. Ohranjamo dober tržni položaj, kar lahko utemeljimo s številnimi podpisanimi dolgoročnimi pogodbami ter zasedenost proizvodnih kapacitete za leto 2020.«
 
Prvi trojici sledi trgovska veriga JYSK s sedežem v Brežicah, nato sevniški Stilles, ki je pridobil tri mesta, po dve mesti sta izgubila Radeče papir nova (ob tem so sicer zabeležili izgubo v višini slabih 163 tisočakov) in Terme Čatež, med katerima je trgovina Zrno z Rake, deseterico pa zaključujeta Willy Stadler iz Velike vasi in kostanjeviški Athos. Kar polovica podjetij iz prve deseterice je v tuji lasti oz. gre za enote večjih tujih poslovnih sistemov.
 
Tudi v nadaljevanju je lestvica največjih podjetij precej podobna lanski, zaznati je sicer večinoma manjše ali večje vzpone (Metalna Senovo, TIPS, Euroforest, Armat, Evrosad, Avtoline …) in padce (Tanin, Resistec, Plastoform, Delta team, Muflon, Rafael, INO, Termoglas, Žarn …) določenih podjetij, sedem podjetij pa se je na njej zamenjalo. Poleg zadnje šesterice z lanske lestvice (Market Dušak, Inkos, Integral Brebus, Metaltec, Grieshaber logistika in HPG Brežice) je izpadlo tudi v letu 2017 26. največje podjetje, Kostakova hčerinska družba KOG. Omeniti velja še, da nekaj podjetij dosega zelo visoke prihodke z zelo malo zaposlenimi (Zrno, Olja GTO …), v Brežicah registrirano podjetje Euroforest, ki se ukvarja s prodajo lesenih konstrukcij, pa celo brez zaposlenih (!).
 
S 17. na 12. mesto po prihodkih je napredovalo podjetje Metalna Senovo, kjer so po besedah direktorja Dejana Marcole lani občutili povečana povpraševanja iz držav EU ter temu primerno tudi povečali prihodke na 22 milijonov evrov. »Vse leto smo delali s polno obremenitvijo naših virov in kapacitet. Tak tempo smo nadaljevali tudi v prvi polovici letošnjega leta, nakar je sledila umiritev. Do konca leta 2019 pričakujemo, da bomo realizirali 20 milijonov evrov prometa. Po napovedih naših kupcev bo leto 2020 podobno drugi polovici leta 2019,« je še pojasnil Marcola. Kot je dodal, so v podjetju letos začeli z novim ciklom investicij v kader, opremo in infrastrukturo, večino slednje (nova proizvodna hala, lakirnica, parkirišče, nova CNC strojna oprema za rezkanj) bodo fizično izvajali v letu 2020. »V zadnjih dveh letih smo občutno povišali tudi maso za plače. Izboljšujemo tudi delovne pogoje za zaposlene in vabimo k nam vse zainteresirane za zanimivo in razgibano delo, z možnostjo dokazovanja in izobraževanja,« še sporoča direktor.
 
Med novinci je najvišje, kar na 13. mesto 'priletela' Kmečka zadruga Sevnica, kjer so zabeležili kar 21 milijonov evrov prihodkov, a le slabih 18 tisoč evrov dobička. Kot edino zadrugo na lestvici smo jih prosili za komentar uspešnega poslovanja v lanskem letu, a nam ga niso uspeli poslati. Na zadnjo tretjino lestvice so se kot novinci uvrstili še Elmont, Transport Gaj, Vulkanizerstvo Furlan, Mativa trgovina, SL – inženiring in Galea gastro, pri čemer velja izpostaviti dobovsko vulkanizerstvo, ki je edini predstavnik samostojnih podjetnikov med največjo petdeseterico. »Na področju avtomobilske industrije, predvsem gumarstva in dodatne opreme, se že 25 let trudimo zadovoljiti potrebe strank na področju Slovenije, Hrvaške in področja bivše Jugoslavije. Naše vodilo je zadovoljstvo strank, moderna tehnologija in novi trendi, ki se pojavljajo v avtomobilski industriji. V vsakem primeru pa je osnovno moto in cilj zagotoviti najvišjo raven varnosti na cesti za naše uporabnike. Po 25 letih smo še vedno ostali družinsko podjetje, naši zaposleni in njihove družine so naša velika družina,« nam je sporočil nosilec dejavnosti Franc Furlan. Tik za največjimi 50 podjetji sta ostala Trgokom iz Krškega in VIIG z Dobrave ob Krki ter tri od prej omenjenih izpadlih podjetij (Dušak, Grieshaber in Inkos).
 
50 največjih posavskih podjetij je imelo lani skupaj 887 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 100 milijonov več kot v letu 2017.  To predstavlja kar 63 % prihodkov posavskega gospodarstva brez energetike, v primerjavi s prihodki velike energetske peterice pa to znaša (le) 31 %. V petdeseterici največjih je bilo zaposleno približno 5200 delavcev oz. približno polovico zaposlenih v neenergetskem gospodarstvu.
 
Najboljši: Lisca, Willy Stadler in Kovis
 
Kot smo se v teh letih že navadili, se več 'dogaja' na lestvici 50 najuspešnejših podjetij, razvrščenih po doseženem čistem dobičku. S prvega na šesto mesto je padlo sevniško lesarsko-kemijsko podjetje Tanin, na vrh pa je z drugega mesta skočila njegova 'someščanka' iz tekstilne branže Lisca, ki je dosegla 3,9 milijona evrov čistega dobička oz. skoraj 40 % več kot leto prej. Kot nam je pojasnil generalni direktor Lisce Marko Ninčević, je v strukturi njihove prodaje zaznati nadaljnje upadanje deleža veleprodaje na trgih Slovenije in nekdanje Jugoslavije, kjer sledijo strateški usmeritvi glede krepitve lastne maloprodajne mreže in s tem preusmerjanjem kupcev v njihove prodajalne. Lani se je znova, za 26 %, povečal delež spletne prodaje. »V letu 2019 pričakujemo nadaljnjo, a vendarle bolj zmerno rast prodajne realizacije, saj je pri poslovanju že čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja na nekaterih naših zahodnih trgih kakor tudi nepredvidljiv vpliv nekaterih drugih dejavnikov iz gospodarsko-političnega okolja, kot so npr. depreciacije posameznih valut (Turčija, Rusija), omejitve izvoza (Iran), hitro naraščanja operativnih stroškov poslovanja itd.,« še dodaja prvi mož Lisce. 
 
Na drugo mesto po dobičku se je s petega prebilo podjetje Willy Stadler, ki se ukvarja z izdelavo zahtevnih kovinskih konstrukcij, opažev za betoniranj, strojev za sortiranje odpadkov ipd. Lani so zabeležili 3,6 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj 70 % več kot v letu 2017. Vodja obrata Stanko Ančimer pojasnjuje, da je bilo leto 2018 zanje zelo uspešno in rekordno na vseh področjih. »To je rezultat dela v preteklih letih in spleta okoliščin, saj se je veliko projektov realiziralo istočasno,« pravi. V letošnjem letu pričakujejo malo slabše rezultate kot lani, a še vedno zelo dobre. »V letu 2019 posvečamo več časa reorganizaciji in odpravi ozkih grl, ki so se pokazala v lanski veliki ekspanziji. Tako letos izvajamo velike investicije v nove zmogljivejše stroje in proizvodne prostore, s katerimi želimo še izboljšati delovne procese, pogoje za delo in samo fleksibilnost. Vse investicije nameravamo zaključiti letos, ker pričakujemo v 2020 ponovno rast in doseganje še boljših rezultatov kot v letu 2018. Tudi v letu 2020 načrtujemo večjo investicijo skupaj s poslovnim partnerjem, s katerim nameravamo zgraditi in zagnati nov sodoben razvojno-testni center za reciklažo in ponovno uporabo plastike z laboratorijem in učnim centrom,« nam je še zaupal Ančimer.
 
Tako kot na lestvici prihodkov tudi pri dobičku tretje mesto čvrsto zaseda brežiški Kovis. Četrto mesto je zadržal JYSK, na peto pa se je s 16. mesta prebil leskovški izdelovalec letališke opreme TIPS, kjer jim žal tudi ni uspelo pokomentirati odličnega poslovnega rezultata v lanskem letu. Šesti je, kot že rečeno, sevniški Tanin, kjer so po več kot trimilijonskem dobičku v letu 2017 lani zabeležili nekaj manj kot dva milijona evrov dobička. Opazen skok, z 21. na sedmo mesto, je uspel krškemu izvajalcu elektro del na kompleksnih industrijskih objektih Elmontu. »Poslovanje je rezultat 25 let trdega in kakovostnega dela, ki so ga prepoznali tudi tuji naročniki, s katerimi smo v letu 2018 izvedli več projektov kot v preteklosti. Za uspeh so zaslužna tudi domača – lokalna podjetja, s katerimi sodelujemo tudi v letu 2019. Tudi letos pričakujemo uspešno leto, ki bo prepoznano tudi v skrbi in pomoči lokalni skupnosti,« je uspešno poslovanje pokomentiral direktor Elmonta Ivan Čolak.
 
S četrtega na osmo mesto so padle Terme Čatež, mesto je izgubil letos deveti krški proizvajalec sistemov za avtomatizacijo proizvodnje I.H.S., deseterico pa dopolnjuje podloški izdelovalec papirnatih vrečk Lastinski Pak. Največji skok je uspel bizeljskemu prevozniškemu podjetju Transporti Gaj, ki se je z dobrim milijonom dobička z 42. povzpel na 15. mesto na lestvici. Opaznejši skoki na lestvici so uspeli še podjetjem Oftalmo okulistika, TA – Regulator, KOG …
 
Med kar 16 novinci na lestvici se je najvišje zavihtelo še eno podjetje iz kovinske branže, sevniški Preis, s tremi četrtinami milijona dobička. Kot so nam sporočili iz podjetja, ki na mednarodnem trgu nastopa kot proizvajalec in ponudnik rešitev za visokokakovostne varjene konstrukcije, je bilo njihovo poslovanje v lanskem letu izjemno uspešno. »S svojo strokovnostjo, znanjem, izkušnjami ter uspešno izvedenimi projekti v preteklosti smo postali razvojni dobavitelj ključnim akterjem na trgu vodilnih svetovnih ponudnikov transformatorjev. Prav zato so nam bili s strani kupcev zaupani zahtevni projekti, ki smo jih tudi uspešno zaključili, kar se kaže v rezultatu poslovanja v preteklem letu,« so ocenili razloge za ta uspeh. V letošnjem letu še bolj intenzivno investirajo v razširitev kapacitet – tako v infrastrukturo, posodobitev proizvodne tehnologije kot tudi v zaposlene: »V letu 2019 smo do konca avgusta zaposlili 64 novih sodelavcev, podjetje pa ima v tem trenutku 250 zaposlenih. Zaradi velikega obsega investicij v letošnjem letu ne pričakujemo takšnega dobička kot lani, pričakujemo pa rahlo rast v proizvedenih količinah.«
 
Na 21. mesto se je uvrstilo podjetje RJMJ International, registrirano v Slovenski vasi, ki se, kot lahko izvemo na spletu, ukvarja s trgovino na debelo s parfumi in kozmetiko, na 26. mesto pa podjetje za finančne storitve RMZ Holding s sedežem v Plesu v bistriški občini.
 
Ostalih 13 novih podjetij na lestvici najdemo od 31. mesta dalje, gre pa tako za dokaj znana (Metalika, Posavc, Grieshaber, Pakline, Tatalovič, Arh, Dvigala Prijatelj, Metalna, Trbovc) kot manj znana podjetja (Euroforest, Trgovina, prevozi Resnik, BB logistika). Tudi tu izpostavljamoedinega samostojnega podjetnika v tej druščini, Steklarstvo Resnik iz Leskovca pri Krškem, ki se je z dobrega četrt milijona evrov dobička uvrstil na 42. mesto med najuspešnejšimi.
 
Z lestvice je glede na leto prej je izpadlo kar 16 podjetij, med njimi kar nekaj takšnih, ki so se lani prvič pojavila v njenem zadnjem delu, pa tudi nekaj bolj znanih podjetij, kot so denimo Plastoform, Rafael, Evrosad, Radeče papir nova, Kopitarna, Gradnje … Tik pod 50. mestom so ostali Termoglas, Jomi labels, Špengler, Gradnje, Prele …
 
Podjetja z lestvice 50 najuspešnejših v Posavju so lani skupaj ustvarila 44 milijonov evrov dobička oz. kar pet milijonov več kot leta 2017, s čimer so za tri milijone evrov prekosila veliko energetsko peterico, njihov delež pri dobičku vseh družb izven energetike pa je znašal 72 %. Njihova skupna dodana vrednost je znašala 181 milijonov evrov, kar je tretjina regijske bilance, pa tudi več 26 milijonov evrov več dodane vrednosti kot v že večkrat izpostavljeni energetski peterici.
 
Krško še povečalo razliko do ostalih
 
In še primerjava med občinami. Znano je, da imajo v posavskem gospodarstvu prevladujočo vlogo podjetja iz krške občine, kjer imajo sedež štiri od petih velikih energetskih podjetij. Krške gospodarske družbe tako prispevajo kar 81 % regijskih prihodkov, 64 % neto čistega dobička in 59 % neto dodane vrednosti, ob tem pa imajo 47 % zaposlenih v Posavju. Podjetja iz krške občine so okrepila svojo prevlado tudi na lestvici 50 najuspešnejših. Na njej jih je namreč skoraj polovica (23), zabeležila pa so še šest milijonov evrov več dobička (20,6 milijona evrov) oz. 47 % prve petdeseterice. Potem ko so jih leta 2017 skoraj dohitela sevniška podjetja, so lani brežiška podjetja (na lestvici jih je 14) za milijon evrov povečala svoj dobiček (11,6 milijona evrov oz. 26 %), dober milijon manj pa ga je zabeležilo devet sevniških podjetij med prvih 50 (8,9 milijona oz. 20 %). Dve kostanjeviški podjetji na lestvici sta skupaj zabeležili 2,3 milijona evrov dobička oz. 5 %, po slabega pol milijona oz. četrt milijona pa sta prispevali po eno bistriško in eno radeško podjetje.
 
Podjeta v dobri kondiciji, a zadržana pri napovedih

Direktor GZS Posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek ocenjuje, da so posavska podjetja še vedno v dobri »kondiciji«, kar pomeni, da lahko na ravni regije pričakujemo vsaj enake poslovne rezultate kot lansko leto, če ne še malce boljše. »So pa podjetja postala zadržana pri napovedih za leto 2020 in 2021, ko lahko v določenih panogah pričakujemo krčenje gospodarske aktivnosti,« dodaja. »Ne glede na prihodnja dogajanja v svetovnem gospodarstvu, od katerega smo posredno odvisni tudi v Sloveniji in Posavju, smo tako na ravni države kot ravni regije močno izvozno orientirani, bo pa posavsko gospodarstvo zagotovo našlo rešitve na številne prihajajoče izzive, saj so podjetja na te izzive bistveno bolje pripravljena kot ob prehodu zadnjega desetletja.«
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.