Časopis za pokrajino Posavje
25.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Največja in najuspešnejša posavska podjetja v letu 2019 (TOP 50): Najbolje gre energetiki in izvozno usmerjenim podjetjem

Objavljeno: Sreda, 07.10.2020    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
NEK 003

Vrh obeh lestvic zasedajo podjetja s področja energetike (foto: M. Mirt).

Tudi letos smo za jesenske tematske strani Posavskega obzornika Podjetno Posavje pripravili lestvici največjih in najuspešnejših posavskih podjetij v minulem letu. Za razliko od prejšnjih štirih letih, odkar smo začeli z objavo omenjenih lestvic, smo se letos odločili, da vanje ne bomo posegli z izločitvijo oz. posebno obravnavo petih velikih energetskih podjetij v regiji, ki zasedajo vrh obeh lestvic. Kot pogosto poudarjamo, dobri rezultati energetike 'izkrivljajo' oz. (pretirano) lepšajo sliko uspešnosti posavskega gospodarstva, kar je treba upoštevati pri branju analize tokratnih lestvic.

Prihodki: za jedrskim trojčkom Vipap, Kostak, Kovis …
 
Daleč največje podjetje s sedežem v Posavju je trgovec z elektriko GEN-I, ki mu prihodki v zadnjih letih sicer nekoliko upadajo, a je z 2,2 milijardama evrov prihodkov (več kot polovica vseh prihodkov posavskega gospodarstva!) in več kot 15 milijoni evrov dobička še vedno 'svetlobna leta' pred drugimi podjetji v regiji in za Petrolom drugo največje podjetje v Sloveniji. »Ob rasti poslovanja, denarnega toka in bruto marže se je finančna slika – v primerjavi s predhodnim letom – še izboljšala.  Vse to potrjuje, da bo bila vlaganja v letu 2018 upravičena ter so dosegla načrtovane učinke. Z odličnim poslovanjem nadaljujemo tudi v letu 2020, kar kaže, da je smo pričakali gospodarsko krizo v izjemni kondiciji in nadaljujemo z rastjo na vseh področjih,« so sporočili iz skupine GEN-I, ki se bo, kot napovedujejo, iz dobavitelja energentov preobrazila v ponudnika tehnoloških rešitev.
 
Na drugem mestu je z zgolj slabo desetino 'hčerinih' prihodkov krovna družba v skupini GEN – GEN energija, ki je prihodke glede na prejšnje leto nekoliko povečala. Kot so zapisali v komentarju lanskega poslovanja, Skupina GEN prevzema vodilno regijsko vlogo pri zanesljivi, varni, konkurenčni in nizkoogljični oskrbi odjemalcev z energijo, z ustvarjenim prometom in z izvedenimi investicijami pa utrjuje svoj položaj med največjimi in investicijsko najmočnejšimi poslovnimi skupinami v Sloveniji. »Proizvodne enote družb Skupine GEN so delovale brez izpadov in proizvedle 3.672 GWh električne energije. Varno, zanesljivo in okolju prijazno proizvodnjo elektrarn NEK, HESS, SEL in TEB lahko pripišemo kontinuiranemu vlaganju v znanje in opremo. V tržno-prodajnem delu so se v družbi GEN-I uspešno prilagajali dinamičnim tržnim razmeram ter ključno prispevali k ekonomsko učinkovitemu obvladovanju tveganj. Leto 2019 pa je bilo v Skupini GEN intenzivno tudi na področju razvoja in raziskav, investicij ter naložb, kjer so skupno vložili 91,97 milijona evrov ter nadaljevali razvoj osrednjega strateškega razvojnega projekta JEK 2,« so še sporočili iz GEN energije.
 
'Zmagovalni oder' dopolnjuje osrednja proizvodna enota posavskega energetskega stebra – NEK, kjer so prav tako opazno popravili prihodkovni izkupiček. »Leto 2019 je v nizu let zadnjega desetletja uspešno, kar potrjuje izjemna stabilnost obratovanja, saj od lanskega remonta obratujemo neprekinjeno. Presegli smo načrt proizvodnje. Poslovali smo gospodarno in v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom. Med dosežki preteklega leta je tudi najvišja ocena na mednarodnem pregledu Svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO. To pomeni, da NEK po obratovalnih kazalcih sodi med 60 najučinkovitejših jedrskih elektrarn od 440, kolikor jih obratuje na svetu,« so komentirali lansko poslovanje. Kljub izzivom pandemije stabilno obratujejo tudi letos: »Ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov ohranjamo varnost, zanesljivost in učinkovitost obratovanja elektrarne ter s tem zagotavljamo dragoceno oskrbo z energijo za življenje in delo prebivalstva, družbenih sistemov in gospodarstva. Prizadevali si bomo, da tako tudi ostane. V NEK intenzivno potekajo tudi projekti iz Programa nadgradnje varnosti, ki bodo zagotovili dolgoročno obratovanje elektrarne.«
 
Ostalim tako preostane zgolj še bolj za četrto mesto, ki ga v zadnjih letih redno dobiva krški papirniški velikan v češki lasti Vipap Videm, kjer so lani 'prebili' mejo 100 milijonov prihodkov. »Rezultati poslovanja lanskega leta so bili za Vipap Videm Krško zelo dobri. Največjo rast v odstotkih je dosegel novi segment v proizvodnji pri nas, in sicer ovojno-embalažni papir, pri čemer želimo biti v prihodnjih letih še bolj dejavni. Toda osnovna dejavnost Vipapa ostaja proizvodnja časopisnega in grafičnega papirja,« je rezultate pokomentiral predsednik uprave Petr Domin. Epidemija in z njo povezane posledice so tudi njih močno prizadele, še posebej v segmentih časopisnega in revialnega papirja: »Soočili smo se s kolapsom trga, ki si še ni popolnoma opomogel. To bo negativno vplivalo na naše prihodke in dobiček v letu 2020. Brez te pomembne motnje na trgu bi nadaljevali s poslovnim preoblikovanjem Vipapa in se veselili drugega rekordnega leta. Ker pa je to izven našega vpliva, smo se osredotočili na pospeševanje notranjih projektov, ki so zelo pomembni za našo prihodnjo rast,« je še sporočil Domin in poudaril osredotočenost na okoljski del poslovanja, saj so naredili popoln notranji krog oskrbe med surovinami, proizvodnjo ter energenti in produkti.
 
Sledi prav tako krško komunalno-gradbeno podjetje Kostak, kjer so lani sicer zabeležili manj prihodkov kot leta 2018 (v skupini Kostak dobrih 70 milijonov evrov, od tega v matični družbi dobrih 58 milijonov evrov), a poslovno 2019 ocenjujejo kot uspešno. »Dokazali smo, da smo z raznovrstnimi dejavnostmi ter robustno in istočasno vitko organizacijo sposobni kljubovati spremembam v poslovnem okolju kot tudi širše gospodarskem prostoru. Del rezultatov smo tudi v letu 2019 usmerili v investicijska vlaganja, predvsem v visoko tehnologijo in proizvodnjo. Prav ti področji bosta ključni pri konkurenčnem boju za nadaljevanje profitabilnosti delovanja, ob okoljski odgovornosti, sprejemljivosti in učinkovitosti. Poslovno leto 2020 (dve tretjini) je zelo zahtevno in nepredvidljivo. Pandemija, konkurenca, hitro spreminjajoče se razmere in vse ostale težave bodo prav gotovo vplivale na realizacijo ciljev tekočega leta. A slednji so še vedno dosegljivi. Resno, odgovorno in vztrajno delo nas žene naprej, da vsaj ponovimo rezultate preteklega leta,« so še zapisali.
 
Na 6. mestu je prvo podjetje iz brežiške občine, izdelovalec komponent za železniško industrijo Kovis, v katerem so v lanskem letu, kot pravi direktor Alen Šinko, realizirali skoraj vse zastavljene cilje: »Smo razvojni dobavitelj največjim svetovnim proizvajalcem železniških vozil, kot so Siemens, Alstom, Bombardier, Hitachi, pri katerih smo si s proizvodnjo visoko kakovostnih izdelkov, fleksibilno proizvodnjo in inovativnim pristopom položaj strateškega partnerja še dodatno utrdili in izoblikovali dolgoročno poslovno sodelovanje. Kot podjetje smo v leto 2020 vstopili stabilni in uspešni, a smo se tudi mi, kot večina podjetij, srečali s težavami, ki nam jih je prinesel koronavirus. V sredini marca smo se pravočasno odzvali na širjenje bolezni covid-19 in pristopili k sprejemu različnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Posebej moram pohvaliti vse sodelavce v skupini, da s svojim prizadevanjem in odgovornim delom pomagajo, da nemoteno poslujemo. S tem bomo tudi v letošnjem letu dosegli povprečno rast prodaje preteklih let.«
 
V Brežicah ima sedež tudi slovenska podružnica skandinavske verige trgovin za dom Jysk. »»Močna rast, ki jo beležimo, je rezultat vlaganja v izobraževanje naših zaposlenih, ki radi pomagajo vsakemu kupcu. Vzporedno s tem intenzivno delamo na ponudbi in naredili smo velik korak v privlačnosti naše ponudbe, kar so prepoznali tudi naši kupci. Seveda so tu tudi privlačne cene kot tudi novi trendi, ki jih spremljamo«, je sporočila generalna direktorica podjetja Vesna Kukić Lončarić. Kot večini drugih podjetij v trgovinski panogi je tudi pri njih letos v središču pozornosti blažitev s koronavirusom povezanih posledic, vendar imajo še naprej rekorden promet.
 
Opazen skok s 13. na 8. mesto je naredilo podjetje Athos iz Kostanjevice na Krki, tako kot Resistec in Metaltec del nemške korporacije Krah, v katerem proizvajajo kabelske navijalce za največje proizvajalce gospodinjskih aparatov in cevne navijalce za znanega proizvajalca vrtnarske opreme. »Podjetje Athos Elektrosistemi d.o.o. v preteklih letih beleži kontinuirano rast prodaje kabelskih in cevnih navijalcev. Velik poudarek namenjamo kvalitetni izdelavi ter nenehnim optimizacijam delovnih procesov. Največja prednost organizacije je visoka fleksibilnost, ki jo zagotavljamo našim kupcem,« so dobro poslovanje komentirali v kostanjeviškem podjetju, kjer ocenjujejo, da bodo letos dosegli še 20 % višji promet v primerjavi z lanskim letom. V sestrskem Resistecu so že lani beležili manjši upad naročil na programu uporov za avtomobilsko industrijo, ki pa so ga nadomestili s selitvijo novih programov industrijskih uporov iz podjetij znotraj skupine. Posledično je tako skupni promet podjetja ostal na nivoju preteklega leta. »V letu 2020, glede na trenutno gospodarsko situacijo, beležimo upad prometa okrog 30 % tako na avtomobilskem kot industrijskem programu, napovedi za drugo polovico leta 2020 pa so nekoliko bolj optimistične,« pravijo.
 
Na 9. mestu najdemo prvo sevniško podjetje, proizvajalca stilnega pohištva Stilles, deseterico pa dopolnjuje posavski turistični velikan Terme Čatež. Vsaj 30 milijonov evrov prihodkov so lani zabeležili še v največjem radeškem podjetju, papirnici Radeče papir nova. »V preteklem letu smo zabeležili rast dodane vrednosti na področju komercialnih papirjev in ponoven prodor na trg vrednostnih papirjev, predvsem zaradi inovativnih izdelkov in intenzivnega trženja. Tudi hčerinska invalidska družba Muflon, d.o.o. se vse bolj usmerja na nišne izdelke; ustvarila je 10,1 milijona evrov prihodkov od prodaje,« so nam pojasnili v radeškem podjetju, ki ima sicer lastnike iz Združenih arabskih emiratov. »V letu 2020 smo pričeli partnerstvo z uglednimi mednarodnimi družbami na področju zaščit, ki jih omogoča digitalni tisk. Z intenzivnim razvojem novih izdelkov in rešitev nadaljujemo tudi na drugih področjih: razvili smo antibakterijski papir, zaščiten pred bakterijami in tudi koronavirusu, ter samolepilne maske za enkratno uporabo in kratek čas nošenja. Inovativni papir priporočamo povsod, kjer prehaja iz rok v roke številnih ljudi, medtem ko biorazgradljive samolepilne maske bistveno manj obremenjujejo okolje, saj ne vsebujejo elastik.«
 
Za lestvico prihodkov je sicer značilno, da je dokaj stabilna oz. na njej ni veliko nenadnih, velikih skokov, zato le-ti toliko bolj bodejo v oči. Izpostaviti velja podjetje Euroforest iz Brežic, ki se ukvarja z odkupom in prodajo lesa zlasti na arabske in azijske trge in je (brez zaposlenih!) lani zabeležilo dobrih 22 milijonov evrov prihodkov in skoraj 650 tisočakov dobička. Na lestvici po prihodkih so (le) tri nova podjetja: Z.M.S. trgovina in storitve iz Leskovca pri Krškem, ki je (prav tako brez zaposlenih) lani 'obrnilo' devet milijonov evrov, boštanjski Termoglas in Mobeco, montažne betonske konstrukcije, s sedežem v Veliki vasi. Z lanske lestvice sta (za las) izpadla TA – Regulator in JP Komunala Brežice, blizu uvrstitvi med prvih 50 so bila še podjetja Market Dušak, VIIG in Saramati.

Tudi letos moramo opozoriti, da na lestvicah zaradi drugačne metodologije glede poslovnega leta (vodijo ga namreč od 1. maja do 30. aprila) ni družbe DS Smith s sedežem v Brestanici. Po dosegljivih podatkih so v zadnjem zaključenem poslovnem letu zabeležili 68 milijonov evrov prihodkov in 3,2 milijona evrov dobička, s čimer bi bili peti na obeh lestvicah. Imajo tudi eno najvišjih dodanih vrednosti v Posavju – dobrih 18 milijonov evrov. Prav tako ne lestvici ne boste našli podjetij, ki imajo v Posavju odvisno družbo, poslovno enoto ali obrat, sedež pa imajo registriran drugje. Med njimi je kar nekaj v našem okolju prepoznavnih podjetij: Siliko, CGP gradnje, Handte – Ost, Hermes, IBE PE Krško, Numip, Q-techna, SOP – International, Šumi bonboni, Krka, TPV PE Brežice, Kolpa, Kopter …, in seveda tudi ne tukajšnjih poslovalnic trgovskih verig. Delež teh podjetij v regijski bilanci je čedalje večji in vsekakor ni zanemarljiv, ga je pa težko natančneje oceniti.


Dobiček: uspešni tudi v tekstilni, kovinski, trgovski branži
 
Tudi na vrhu lestvice po kriteriju dobička 'kraljujeta' energetski družbi, tukaj je 'mati' GEN energija z dobrimi 27 milijoni evrov dobička krepko pred 'hčerjo' GEN-I s 15,5 milijoni evrov dobička. Obe podjetji sta kar krepko popravili številke iz leta poprej: GEN energija za skoraj tri milijone evrov, GEN-I pa za 2,5 milijona. Ker NEK v skladu z meddržavno pogodbo med Slovenije in Hrvaško posluje na neprofitni osnovi, je 'bitko za tretje mesto' dobilo sevniško tekstilno podjetje Lisca, ki je lani imelo dobre štiri milijone evrov dobička. »Leto 2019 je bilo za Skupino Lisca leto uspešnega poslovanja, saj nam je uspelo uresničiti ambiciozne poslovne načrte ter navkljub ohlajanju gospodarske rasti in vseprisotnega pritiska konkurence ustvariti zavidljive poslovne rezultate,« je za naš časopis sporočil direktor podjetja Marko Ninčević. »Podkrepljeni z dobrimi poslovnimi rezultati preteklega leta smo tudi v leto 2020 vstopili finančno čvrsti in trdno odločeni, da tudi v prihodnje krepimo naš konkurenčni položaj na strateških trgih. Nepredvideni dogodki, hitri zasuki in težavne gospodarske razmere, ki smo jim priča v letošnjem letu, bodo od nas zahtevali še večjo preudarnost in prodajno aktivnost a smo prepričani, da bomo kos tudi omenjenim izzivom.«
 
Četrto mesto zaseda brežiški Kovis, ki je krepko presegel mejo treh milijonov evrov dobička, slednji se je precej približala tudi že omenjena veriga trgovin Jysk. Šesto mesto je spet pripadlo energetski družbi, Hidroelektrarnam na spodnji Savi, kjer sicer niso imeli tako uspešnega leta kot je bilo 2018. »Leto 2019 smo v družbi HESS kljub manj ugodni hidrologiji za proizvodnjo električne energije in zamiku pričetka izgradnje HE Mokrice zaključili znotraj okvirjev poslovnega načrta,« so sporočili iz podjetja s sedežem v Brežicah. »Svoje znanje in izkušnje nenehno usmerjamo v nove razvojne projekte, ki bodo omogočali proizvodnjo dodatne električne energije iz obnovljivih virov. Tako v prihodnosti poleg potenciala vode načrtujemo tudi uporabo moči sonca ter lastnosti vodika, kot enega izmed ključnih rešitev za shranjevanje električne energije.« Dodali so še, da tudi v prihodnost zrejo optimistično, saj kljub spremenjenim okoliščinam v času covida-19 hidroelektrarne delujejo nemoteno in zanesljivo, zato ocenjujejo, da bodo tudi rezultati letošnjega leta na ravni poslovanja preteklega.
 
Manj dobička kot leto pred tem so lani zabeležili tudi v podjetju Willy Stadler iz Velike vasi, ki izdeluje kovinske konstrukcije. Vodja obrata Stanko Ančimer je pojasnil, da so v lanskem letu izvedli veliko uspešnih projektov širom sveta, kjer so njihovi monterji postavili in zagnali sortirnice. Poleg tega so zgradili novo 110 metrov dolgo proizvodno halo in kupili najnovejši laserski rezalnik z robotizirano linijo. Tudi začetek leta 2020 je bil zanje odličen, od marca dalje pa se kažejo posledice epidemije: »Potovalne in montažne dejavnosti so močno omejene. Montaže smo morali nenadoma začasno prekiniti. Kljub temu smo s proizvodnjo v obratu v Krškem lahko nadaljevali. V letu 2020 smo povečali število zaposlenih. Na področju razvoja, inovacij in vodenja projektov smo zaposlili visoko usposobljene inženirje. Leta 2020 bo zgrajen tudi prvi del modernega inovacijskega in raziskovalnega centra. Prepričani smo, da bomo v letu 2020 – kljub neugodnim razmeram – dosegli dober letni rezultat,« pravi Ančimer. Več kot dva milijona evrov dobička so lani imeli še v leskovškem podjetju TIPS, vodilnem slovenskem izdelavalcu prizemne letališke opreme, ki pa ga je močno prizadela letošnja koronakriza.
 
Sledi sevniško podjetje Tanin, proizvajalec rastlinskih ekstraktov za različna področja. Deseterico zaključuje še eno podjetje iz skupine GEN, GEN-EL naložbe, sledi pa krški Elmont DD, izvajalec elektro del na kompleksnih industrijskih objektih, zlasti na jedrskih. Poldrugi milijon evrov dobička so lani dosegli še v podjetju Lastinski Pak iz Velikega Podloga, ki se ukvarja s proizvodnjo papirne embalaže.
 
V nadaljevanju lestvice, na kateri je v primerjavi z letom 2018 kar 12 novincev, opazimo kar nekaj skokov oz. padcev. Na 13. mesto se je z več kot podvojenim dobičkom prebilo krško podjetje Delta team, katerega poglavitna dejavnost je zastopanje in prodaja motornih koles Yamaha. Kot nam je pojasnil direktor Jure Tomše, so v letu 2018 med drugim sprejeli tudi tri pomembne poslovne odločitve, in sicer okrepitev osnovne dejavnosti z vsemi Yamahinimi programskimi vsebinami ter delovanje na področju finančnega inženiringa in na nepremičninskem trgu. »Usmeritve in odločitve so se izkazale za pravilne, s čimer je uprava dobila potrditev o pravilni smeri, kar je razvidno tudi v doseženih rezultatih poslovnega leta 2019. Poslovno leto 2020 je izjemno nepredvidljivo, tako za družbo samo kakor tudi za vse naše grupacije. Kljub temu da leto še ni končano, pa so naše skrbi usmerjene tudi v 2021,« še dodaja Tomše.
 
Opazno nižji dobiček so lani zabeležili v Termoelektrarni Brestanica. Kot nam je pojasnil direktor Tomislav Malgaj, na njihove prihodke in dobiček močno vplivajo razmere na trgu sistemskih storitev elektroenergetskega sistema Slovenije in v zadnjem obdobju po pričetku obratovanja novega plinskega bloka PB6 tudi cene na trgu trgovanja z električno energijo. »Vsekakor pa je bil v letu 2018 višji dobiček v primerjavi z letom 2019, kar pa ne pomeni, da naše poslovanje v tem letu ni bilo uspešno. Po uspešnem zaključku projekta Zamenjava PB1-3, faza 1A, ki smo ga financirali iz lastnih sredstev in iz dolgoročnega posojila, smo v letu 2019 pričeli z izvedbo projekta Zamenjava PB1-3, faza 1B. Projekt bo v celoti financiran z lastnimi denarnimi sredstvi. Poslovanje elektrarne je tudi v letošnjem letu uspešno, saj ocenjujemo, da bomo poslovno leto 2020 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom,« je še pojasnil.
 
Velik skok, kar na 23. mesto, je uspel že omenjenemu brežiškemu podjetju Euroforest, tako za njim pa je leskovško podjetje Metalika, ki izdeluje notranjo opremo za navtični sektor. »V preteklem letu smo se v našem podjetju posvetili optimizaciji proizvodnih procesov in uvedbi industrije 4.0. Na račun tega smo zvišali produktivnost in znižali stroške ter leto zaključili z rekordnim dobičkom. Letos kljub krizi, ki je prizadela naš sektor, pričakujemo podobne poslovne rezultate kot lansko leto. Nadaljujemo z novimi investicijami v nakup strojne in programske opreme, intenzivno vlagamo tudi v razvoj novih produktov in iščemo nove tržne niše, tako da bomo iz koronakrize odšli kar najbolje pripravljeni na nove izzive,« nam je povedal direktor podjetja Igor Arh.
 
Dobro gre tudi nekaterim gradbenim podjetjem, denimo boštanjskim Gradnjam, ki so na podlagi zanje nadpovprečno uspešnega leta na 43. mestu lestvice najuspešnejših. Takšen rezultat pripisujejo večjim projektom, ki so jih pridobili preko javnih naročil. »Zaključili smo dva za nas izjemno velika projekta: modernizacijo ceste Sevnica–Planina in rekonstrukcijo ceste Gabrje–Ratež skozi Velike Brusnice, ki sta bila tudi finančno ovrednotena z več milijoni evrov. Poleg nizkih gradenj smo se uveljavili tudi na trgu z betoni, kajti zelo uspešno smo izvedli kar nekaj večjih projektov. Dobavljali smo beton za most čez Savinjo v Laškem in modernizacijo železniške proge, odsek Laško–Zidani most. Tudi v letošnjem letu smo glede na razmere dokaj uspešno začrtali pot. Sicer bodo rezultati v primerjavi z lanskim letom nižji, vendar smo glede na razmere zadovoljni. Sicer je dela v gradbeništvu zaenkrat dovolj in upamo, da tako tudi ostane,« sporočajo iz Boštanja.
 
Da je tudi zdravstveno področje dobičkonosna dejavnost, dokazujejo uvrstitve Oftalmo okulistike, Dentalnega centra Tatalovič in Zdravstvenega centra Aristotel na lestvico 50 najbolj uspešnih podjetij v regiji. Peter Tatalović nam je pojasnil, da je visok lanski dobiček posledica dejstva, da denar ostaja v družinskem podjetju oz. ga ne črpajo ven, na ta način pa v proračun prispevajo tudi visoke davke. »Rezultat našega več kot 20-letnega dela pa je investicija v nove poslovne prostore in dodatne kadre, ki smo jo izvedli v zadnjih letih, s čimer zagotavljamo še boljše storitve za naše paciente,« je še dodal. Direktorica ZC Aristotel Darja Čakar pojasnjuje, da je bilo lansko leto zaradi veliko razlogov njihovo najuspešnejše leto v vseh 22 letih poslovanja. Povečalo se je število pregledov za vstop v NEK zaradi remonta, pridobili so sredstva za novo družinsko ambulanto, uvedli nove specialistične ambulante, razširili ponudbo storitev, izboljšali nabavno funkcijo in delali na racionalizaciji stroškov. »Rezultat bo v tem letu nemogoče ponoviti. Ocenjujemo, da bo letošnja realizacija prometa glede na nedelovanje v času epidemije manjša za približno 20 %, hkrati pa so tudi precej višji stroški zaradi dodatne delovne sile, zaščitne opreme in razkuževanja, tako da bo dobiček bistveno nižji,« pravi, a dodaja, da ga zaradi nepredvidljivih razmer v zvezi z razvojem epidemije covida-19 težko napove.
 
Tik pod lestvico TOP 50 so ostala podjetja Sipro, Mlin Katić, Dvigala Prijatelj, Alupapi in Mobeco, vsa z blizu 300 tisočakov dobička v lanskem letu.
 
Sevniška podjetja dohitevajo brežiška
 
Primerjava med občinami še vedno kaže na prevlado krškega gospodarstva. Čeprav se je število krških podjetij med najuspešnejšimi 50 znižalo na 23, so slednja ustvarila več kot 70 % dobička prve petdeseterice, seveda zlasti po zaslugi velikih energetskih družb (upoštevati je treba, da je z njihovo vključitvijo na lestvico prevlada Krškega še bolj izrazita). Izrazit je padec dobička brežiških podjetij na lestvici, katerih delež znaša le še slabih 13 %, medtem ko so svoj delež izboljšala sevniška podjetja, na slabih 12 %. Znatno nižji je seveda delež treh radeških, dveh kostanjeviških in enega bistriškega podjetja na lestvici TOP 50 po dobičku, vsa skupaj so prispevala približno 4 % dobička najuspešnejših.
 

Po desetletju nenehne rasti je letos pričakovati padec
 
POSAVJE – Posavske gospodarske družbe so kljub manjšim prihodkom lani ustvarile več dobička kot leto pred tem, je julija povedala vodja krške izpostave AJPES Marijana Malus. 1508 posavskih gospodarskih družb z nekaj več kot 12 tisoč zaposlenimi je v lanskem letu zabeležilo slabi 4,2 milijardi evrov prihodkov oz. 2 % manj kot leto pred tem, pri čemer so najbolj, za 121 milijonov evrov, prihodke zmanjšale energetske družbe, najbolj povečale, za 29 milijonov evrov, pa družbe s področja trgovine. Povečali so se prihodki na domačem trgu, kjer so družbe dosegle 36 milijonov evrov oziroma za 2 % več prihodkov kot v letu 2018, zmanjšali pa na tujem trgu – na trgu EU za 8 % oz. 159 milijonov evrov, na trgu izven EU za odstotek oz. 3 milijone evrov. Najbolj so se na tujem trgu znižali prihodki v energetiki, za 197 milijonov evrov. Kljub nižjim prihodkom so posavske družbe izboljšale tako neto čisti dobiček, ki je znašal 106 milijonov evrov oz. 6 % več kot v letu 2018, kot neto dodano vrednost, ki je znašala 600 milijonov evrov oz. 12 % več kot v letu 2018. Dodana vrednost na zaposlenega je bila v Posavju 49.535 evrov oz. 9 % višja kot leto prej, kar je 2.783 evrov več kot na ravni Slovenije.
 
Tudi posavski samostojni podjetniki so lani zvišali prihodke, dobiček pa ohranili na isti ravni. Kot je povedala področna svetovalka Martina Radej, je 1.948 samostojnih podjetnikov v regiji lani ustvarilo 239 milijonov evrov prihodkov (7 % več kot lansko leto) in izkazalo 224 milijonov evrov odhodkov (8 % več kot lansko leto), pri tem pa zabeležili neto podjetnikov dohodek v višini 14 milijonov evrov (enako kot leto prej). Neto dodana vrednost na zaposlenega je pri podjetnikih znašala 32 tisoč evrov, zaposlovali pa so 2.154 delavcev, kar je 15 % vseh zaposlenih v regiji. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih je znašala 1.146 evrov in je bila v primerjavi s plačo v družbah nižja za 33 %. 21 posavskih zadrug je zabeležilo slabih 30 milijonov evrov prihodkov, dobre 4 milijone evrov dodane vrednosti, a tudi 107 tisoč evrov izgube, pri tem pa so zaposlovale 161 delavcev.
 
Tudi po oceni prvega moža posavske gospodarske zbornice Darka Goriška je bilo leto 2019 za posavsko gospodarstvo izjemno, še bolj pa poudarja uspešnost zadnjega desetletja, v katerem je regijska ekonomija rasla povprečno z dvomestno številko na leto, praktično vsi indeksi so šli v obdobju 2009–2019 navzgor. »Leto 2019 smo končali na vrhuncih pri skoraj vseh pokazateljih,« poudarja Gorišek in izpostavlja predvsem 600 milijonov evrov dodane vrednosti in skoraj 50 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je tri tisočake nad slovenskim povprečjem.
 
Kakšni bodo rezultati letošnjega leta, je zdaj še težko napovedati, vsekakor pa se bodo nekateri kazalniki obrnili navzdol. Gorišek računa, da bo število zaposlenih padlo na dobrih 11 tisoč, bolj kot prihodki bodo manjše druge številke vključno z dobičkom, ki bo najbrž padel pod 100 milijonov. Med panogami, ki so najbolj 'na udaru', so turizem in gostinstvo, javni promet in vse v povezavi z letalsko industrijo. Gorišek pravi, da si gospodarstvo veliko obeta od novega finančnega obdobja EU 2021–2027 in izpostavlja pomen čimprejšnjega zagona velikih investicij, kot sta HE Mokrice in odlagališče NSRAO, kar bi dalo nov zagon gradbeništvu, inženiringu, transportu in še nekaterim panogam.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje


 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

ne spreglejte

17.12.2019 | Redakcija

Vesele praznike!

06.08.2019 | Redakcija

Trgovska dejavnost v Posavju raste