Časopis za pokrajino Posavje
28.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pester rastlinski in živalski obvodni svet

Objavljeno: Sobota, 21.03.2020    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
IMG_1947

Barbara Kink

V Posavskem vodnem krogu smo v minulih letih obdelali že vrsto tem, povezanih s posavskimi vodami, tako nadzemnih kot podzemnih, tokrat pa smo se odločili, da pozornost posvetimo predvsem rastlinskemu, pa tudi živalskemu svetu v (ob)vodnem prostoru posavskih tekočih in stoječih voda. Za strokovne odgovore in pojasnila smo prosili univ. dipl. biologinjo Barbaro Kink, vodjo novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave, ki pokriva tudi območje Posavja.

Ko govorimo o rastlinstvu in živalstvu v (ob)vodnem svetu posavskih rek (Sava, Krka, Sotla, Mirna, Sopota …), je treba najprej povedati, da je večina posavskih rek v svojem spodnjem, uravnanem toku počasi tekočih. »Izjema je reka Sava, ki je na odseku, kjer še ni hidroelektrarn, še hitro tekoča.
th-20091309447-1092x728-1

V obvodnem svetu živijo številne rastline in živali (foto: M. M.).

Podobno je s pritoki – hitrotekoči so le povirni deli na Gorjancih in Posavskem hribovju,« pravi Barbara Kink. Kot pojasnjuje, je bil uravnan posavski svet v preteklosti pod velikimi pritiski, saj so bili vodotoki regulirani in uravnani. »Kljub temu pa je ob vodotokih ostal ozek pas grmovno-drevesne obrežne zarasti (npr. vrba, jelša, hrast, leska), ki je izrednega pomena, saj varuje brežine pred erozijsko močjo vode, zmanjšuje segrevanje vode, blaži močne vetrove, predstavlja filter za snovi, ki se stekajo v vodotok …,« dodaja.
plavajoča vodna zlatica (Ranunculus fluitans),  vodeni žabljak, water crow-foot3

Plavajoča vodna zlatica

Barbara Kink, doma s Trebeža pri Artičah, je po izobrazbi univerzitetna diplomirana biologinja in profesorica biologije. Takoj po diplomi se je leta 2009 zaposlila na Zavodu za varstvo narave, območni enoti Novo mesto, kjer je najprej delala na naravovarstvenih projektih Viri življenja in Wetman, vzporedno pa tudi javno službo s področja ohranjanja narave na območju Dolenjske, Bele krajine in dela Posavja (občina Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki). Z letom 2014 je postala vodja enote. 

 
Na rastlinje vplivajo naravni in človeški dejavniki
 
rogoz (Typha sp.), rogoz, cattail

Rogoz

Reke se razlikujejo po zastopanosti vodnega rastlinja – tako jih je v reki Savi manj, saj v njej lahko rastejo le rastline, ki so dobro prilagojene na hiter vodni tok; v reki Krki pa je zaradi upočasnjenega toka in boljših razmer za ukoreninjanje rastlin več (npr. plavajoča vodna zlatica, dristavci, navadni rogolist, žabji las, vodni mah): »Reka Krka je prav posebna zaradi lehnjakotvornosti, to je procesa izločanja apnenca iz vode pod posebnimi pogoji, ki poteka v povezavi z vodnim rastlinjem.«
 
vodna leča (Lemma sp.)

Vodna leča

Na razvoj rastlinstva ob in v vodotokih vplivajo številni dejavniki: svetloba, hitrost in pretok vode, globina vode, raztopljena hranila v vodi, sestava tal, struktura brežin ... »Prav tako imajo vpliv dejavnosti v prostoru, predvsem kmetijske in vodarske aktivnosti, ki navadno vsaka iz svoje strani zmanjšujejo obrežni pas,« pravi Kinkova in poudarja pomen odnosa pribrežnega lastnika. V zadnjem času obrežni pas ponovno soustvarja bober, o čemer pa še v nadaljevanju. Skratka, vsak vodotok, posebej večja reka, je svoj ekosistem in ima svoje značilnosti, ki so medsebojno povezane in drugačne od drugih vodotokov.
 
žaba

Med dvoživkami je najbolj pogosta žaba (foto: P. P.).

Kaj pa jezera, bajerji in ribniki? Posavje je revno z naravnimi stoječimi vodami, skoraj vse so sekundarnega nastanka – gramoznice, glinokopi, akumulacije za namakanje, odgovarja naša sogovornica: »Ne glede na to pa so s sukcesijskimi procesi postale pomemben element posavske krajine in pomemben življenjski prostor za biodiverziteto, vezano na vodo. Stoječe vode se seveda razlikujejo po rastlinstvu od tekočih voda, v njih rastejo vrste, kot so npr. rogoz, navadni trs, šaši, ločje, vodna leča, vodna perunika …«
 
Dragoceno območje Jovsov
 
bober

V zadnjih desetletjih je naše vodotoke ponovno naselil bober, ki za sabo pušča takšne sledi (foto: R. R.).

Med posavskimi mokrišči je znano območje Jovsov, slabih 5 km2 velika poplavna ravnica ob reki Sotli. Tamkajšnje naravne razmere ustvarja visok nivo podtalnice, vodni režim reke Sotle in zaledni izviri. »Danes v Jovsih prevladujejo močvirna in vlažna travišča, prepredena s pasovi obrežne vegetacije, grmišči in osamelimi glavatimi vrbami, dobi in jelšami, ki predstavljajo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, še posebej pticam in dvoživkam. Izjemne naravne razmere ter mozaičnost so posledica tradicionalnega načina kmetovanja.
vodna solata_Pistia stratiotes

Vodna solata

Poleg običajnih vrst šašev, trstičja, vodne perunike in ločkov tu uspevajo tudi redke in ranljive vrste, vezane na ogrožene močvirne ekosisteme: navadna vodna lečica, navadna streluša, lasasti dristavec, dolgolistna ostrica, močvirska grebenika, krhka hrbtoresa, orhideja močvirska kukavica, poletni veliki zvonček in navadni kačji jezik. Obstoj vseh je odvisen od ohranjanja obstoječega vodnega režima in ekstenzivne košnje,« pove Kinkova o tem dragocenem območju Posavja.
 
Življenjski svet živalskih vrst
 
Pokritost vodnega in obvodnega prostora z rastlinami predstavlja osnovne pogoje za nekatere vodne in obvodne živalske vrste; pomembna je za kačje pastirje, dvoživke, ribe, vlagoljubne metulje, na vodo vezane ptice in sesalce. Rastlinstvo lahko predstavlja prehransko bazo, življenjski prostor, skrivališče, mesto za odlaganje jajc itd. Posebno omembo si zasluži bober, ki je v zadnjih desetletjih ponovno naselil naše vodotoke in v rečnih ekosistemih postaja ključna vrsta, saj s svojo vsestransko aktivnostjo, ki vključuje podiranje dreves, obgrizovanje obrežne zarasti, kopanje brlogov in stečin v bregove in gradnjo jezov na manjših pritokih aktivno spreminja njihov značaj. »S stališča narave so tovrstne spremembe do neke mere blagodejne, saj se tako krepi največkrat močno osiromašen obrežni pas, ki ga je človek zlasti v kulturni in urbani krajini močno skrčil,« še dodaja biologinja.
 
Na rastlinstvo in živalstvo ob vodah seveda s svojimi posegi vpliva človek, ki s svojo prisotnostjo in dejavnostjo spreminja in vpliva na naravo ter jo tudi prireja svojim potrebam. Vodni ekosistemi so pod še posebej velikim pritiskom: »Človek je od nekdaj močno vezan na vodo, hkrati pa je skozi zgodovino človek močno omejeval rečni prostor in razlivne površine vodotokov. Številni vodotoki so bili zregulirani, kmetijske površine so prisotne do roba vodotokov, mesta z industrijo so se razvila ob vodotokih, v zadnjem času pa močno narašča raba vode tako za namakanje, rekreacijo, turizem in energetske namene, močan vpliv pa prinašajo tudi podnebne spremembe. Vse skupaj močno vpliva na hidrološki režim, slabša se kvaliteta voda, voda se segreva, možnosti prilagajanja vodnih ekosistemov so okrnjene.«
 
Med invazivkami je posebnost vodna solata
 
Na območju Posavja in tudi ob vodah so prisotne številne invazivne tujerodne vrste – to so vrste, ki so bile naseljene na območje zunaj naravne razširjenosti in ki s širjenjem ogrožajo ekosisteme, habitate in domorodne vrste. Japonski dresnik, ambrozija, zlata rozga, rudbekija, oljna bučka so postale spremljevalke šibkega sloja obrežne zarasti, pravi Kinkova, v vodotokih je že močno uspešna račja zel ali vodna kuga (Elodea canadensis), trajnica z dolgimi razvejanimi stebli, ki je k nam prispela iz severne Amerike. »Posavska posebnost je vodna solata (Pistia stratiotes), plavajoča vodna rastlina, ki uspeva le v toplejši vodi. Pred dvema desetletjema se je pojavila v mrtvici reke Save blizu Term Čatež in v rasni sezoni popolnoma prekrije velik del vodne površine,« pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da so na tej mrtvici prisotne še druge invazivne tujerodne vrste: avstralski rak rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus), nilski ostriž (Tilapia sp.) ter želve rdečevratke in rumenovratke, ki so prisotne tudi v več drugih stoječih posavskih vodah.
 
Peter Pavlovič, foto (kjer ni posebej navedeno: arhiv ZRSVN)

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika, v tematski prilogi Posavski vodni krog.
« Nazaj na seznam