Časopis za pokrajino Posavje
10.12.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pester živalski svet v krajevni identiteti

Objavljeno: Nedelja, 07.01.2024    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
PO 26 - zivalska naselja crkujem in spoznavami - Konjsko

Pogled na naselje Konjsko (foto: Ljubo Motore)

Družno se podajmo na etimološki potep po posavskih krajih, tokrat tistih, ki so dobili poimenovanja po živalskih vrstah. Ti po številu prednjačijo v sevniški občini, za vzorec jih je tudi v krški in brežiški občini, medtem ko so preostale tri posavske občine brez »živalskih naselij«.

Gornje Orle (pravopisna raba: na Gornjih Orlah, orljanski/orlovski, Orljanec/ka/ci, v rabi tudi Orelc/ka/ci) so gručasto naselje v severnem predelu Krškega gričevja nad Impoljskim potokom na območju KS Studenec. Do Gornjih Orel nas pot pripelje iz dveh smeri, in sicer skozi Dolnje Orle ali iz smeri zaselka Orlska Gora. Vsem navedenim je skupno, da so tamkajšnja območja nekdaj številčno preletavali orli. Medtem ko so ti danes vse bolj izginjajoča vrsta ujed, pa se je ime kraja dobro ugnezdilo. V nadaljevanju nas pot po sevniški občini vodi na območje KS Krmelj, kjer se na slemenu med potokom Hinjo in reko Mirno nahaja naselje Goveji Dol (v Govejem Dolu, govejedolski, Govejodolčan/ka/i). Nekdaj živinorejsko razvit kraj je dobil ime po govedu, ki se je paslo po okoliških travnikih. Podobno velja tudi za naselje v KS Boštanj Konjsko (na Konjskem, konjščanski, Konjščan/ka/i) na hribu nad dolino reke Mirne, vzhodno od katerega se nahaja gozdnata dolina Konjščanskega potoka. Na najglobljem delu doline potok ponikne in privre na površje v grapi nad Radno, poimenovani Žrelo, ki v prenesenem pomenu ponazarja izvir, vodni vrtinec. Konjsko se v pisnih virih omenja že leta 1178, ko je bilo v lasti stiških samostanov. Sicer je iz osnove konj na Slovenskem poimenovano veliko krajev, pri čemer so gore praviloma dobile ime zaradi podobnosti njihovih oblik s konjsko glavo, naseljeni kraji pa v večini po konjskih hlevih. Nad Mirnsko dolino se zahodno od Šentjanža nahaja tudi vasica Svinjsko (na/v Svinjskem, svinjski, Svinjčan/ka/i), ki jo mnogi povezujejo s živaljo svinja, vendar pa naj bi vas, ki je bila v pisnih virih izpričana že leta 1136, dobila ime po nekdanjem rudniku svinca v bližini vasi. Iz kranjskega predela Save se odpravimo še na štajerski predel sevniške občine, kjer se na območju KS Zabukovje nahaja naselje Vranje (na/v Vranju, vranjski, Vranjan/ka/i), znano po poznoantični naselbini Ajdovski gradec nad dolino Vranjskega potoka. V pisnih virih je kraj Vranje prvič zaveden leta 1309, poimenovanje pa naj bi bilo povezano s prislovom vranje črn oziroma po črni ptici vran/vrana.

Žaba, jelen, polh, volk, riba in rak

Iz sevniške občine se selimo v krško, v kateri se na območju KS Podbočje v spodnjem predelu Gorjancev nahaja naselje Žabjek v Podbočju (v Žabjeku, žabenski, Žabjenčan/ka/i). Ime kraja naj bi bilo izpeljano iz žaba oziroma območja, ki je gosto posejano z mlakami z žabami. Naselje Jelenik (na Jeleniku, jelenski, Jelenčan/ka/i) na območju KS Raka tvorita dva predela, in sicer Gorenji Jelenik, pozicioniran ob cesto Raka–Zavratec, in Dolenji Jelenik z lego na južnem pobočju Jelenskega vrha. Kraj naj bi bil poimenovan po slovanskem imenu Jelen, ta po živali jelen, saj so nekdaj s poimenovanjem otrok po živalih želeli, da bi nanje prešle resnične ali simbolične lastnosti posamezne živali. Tudi v občini Brežice je umeščenih kar nekaj krajev, v katerih se pojavljajo imena živali. To sta Zgornja Pohanca (v Zgornji Pohanci, zgornjepohanški/pohanški, tudi pohančki in pohančanski, Zgornjepohančan/ka/i, v vsakodnevni rabi Pohančan/ka/i) v KS Sromlje in Spodnja Pohanca (v Spodnji Pohanci, spodnjepohanški/pohanški, Spodnjepohančan/ka/i ali kot pri Zgornji Pohanci Pohančan/ka/i) v KS Artiče. Prvotno ime navedenima krajema naj bi se glasilo Polhovnica po tamkajšnjem življu polhov, kasneje pa je prešlo v krajevno preimenovanje Pohanca. Iz gozdne zveri volk izvira imenovanje naselja Volčje (na Volčjem, volčanski, Volčan/ka/i), prav tako umeščeno na območje KS Sromlje. Na Volčjem je po volkovih poimenovan tudi velik gozd Volčjak, del gozdnatega pobočja pa Volčje rebro, kjer naj bi bil po ljudskem izročilu usmrčen zadnji volk, po gozdni dolini pa teče Volčji potok. Med zanimivostmi kraja naj še navedemo, da se na Volčjem, ki je bilo prvič v pisnih virih omenjeno leta 1309, nahaja tudi poznogotska cerkev sv. Janeza Nepomuka, ki je ena izmed zelo redkih cerkva na Slovenskem, ki so posvečene zavetniku Češke republike, rojenemu v češkem kraju Nepomuk.

Še dve naselji na območju brežiške občine nosita živalski imeni, in sicer sta bili po vodnem življu poimenovani naselji Rakovec (v Rakovcu, rakovški, Rakovčan/ka/i) v KS Kapele, umeščen ob mejno reko Sotlo, katere rečno korito so nekdaj obilno polnili sladkovodni raki, ter Ribnica (v Ribnici, ribniški, Ribničan/ka/i) v KS Jesenice na Dolenjskem, katere ime je izpeljano iz riba.

Vsem prebivalcem omenjenih naselij, seveda tudi ostalih posavskih krajev želimo, da bi se v okoljih svojega bivanja čim bolje, lepo in varno počutili.

Bojana Mavsar

Prispevek je objavljen v rubriki Črkujem in spoznavam v Posavskem obzorniku, ki je izšel 21. decembra 2023.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»