Časopis za pokrajino Posavje
26.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Po sledeh naše dediščine v zbirki starin pri Frankovičevih

Objavljeno: Četrtek, 25.04.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Po sledeh naše dediščine v zbirki starin pri Frankovičevih

Zbirka starin pri Frankovičevih

V rubriki Po sledeh naše dediščine v Posavskem obzorniku smo se v predvelikonočnem času prvič odpravili v kostanjeviško občino - v zbirko starin pri Frankovičevih v Dolšcah.

Mimi Frankovič je ob pomoči moža Antona zbirko starin, pravi domači muzej, uredila na seniku domačije na Dolšcah, ki sta jo podedovala po Antonovem stricu. V njej je na ogled veliko kmečkega in drugega orodja, gospodinjskih pripomočkov, pohištva, ur, spominskih predmetov, starih knjig in drugih listin pa tudi izdelkov domačih obrti in spretnosti.
Po sledeh naše dediščine v zbirki starin pri Frankovičevih

Mimi Frankovič

»Precej tega smo imeli doma, nekaj pa nam ljudje prinašajo, da ne vržejo v smeti,« pravi Mimi, ki skrbi za urejenost in čistočo zbirke. Zbirko z veseljem pokaže obiskovalcem, denimo mimoidočim pohodnikom in planincem, občasno tudi kakšni najavljeni skupini, na ogled radi pridejo tudi kostanjeviški šolarji, ki so jim predmeti v zbirki pogosto neznani in zato še posebej zanimivi.
 
Na ogled je tudi lepo število vezenin, ki jih je naredila Antonova teta Marija. Nekaj njenih izdelkov je Mimi posodila tudi za lansko razstavo »Iz babičine skrinje«, ki je bila na ogled v kostanjeviški šoli. Vezenje je bila namreč nekoč priljubljena rokodelska dejavnost, s katero so se ženske na podeželju ukvarjale v prostem času, torej predvsem pozimi ali ob slabem vremenu. Izdelovale so uporabne predmete za vsakdanjik in praznik, za darila in za potrebe nevestine bale. V Frankovičevi zbirki najdemo vezene izdelke za posteljnino, stenske prte, ki so viseli ob štedilniku ali ob postelji, manjše uporabne izdelke, kot je stenska obešanka za glavnik ipd. Stenski prt z motivom zadnje večerje in nad njim izvezenim napisom »Vseh oči se ozirajo na Tebe, o Gospod!« je bil, kot pravi Mimi, kar zahteven za izdelavo, steno pa je najbrž krasil predvsem v velikonočnem času. Blago za prte so vezilje kupile, ga same bodisi ročno bodisi strojno zarobile, nanj s svinčnikom zarisale motiv oz. vzorec ter nato nanj izvezle želeno podobo. Dragocena dediščina, ki jo k sreči nekateri še znajo ceniti.

P. P.
 
« Nazaj na seznam
»