Pojdimo raje peš ali s kolesom

V evropskem tednu mobilnosti, ki je pod geslom Gremo peš! potekal med 16. in 22. septembrom, je bila izpostavljena hoja kot ena od alternativ cestnemu motornemu prometu, saj velja za enega od potovalnih načinov trajnostne mobilnosti. V treh največjih posavskih občinah, kjer je potekal t. i. dan brez avtomobila, občane spodbujajo k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev, tudi pešačenja in kolesarjenja.

V občini Krško že več let intenzivno delajo na izboljšanju infrastrukture za pešce in kolesarje, so nam sporočili z Občine Krško, ki je v letu 2017 sprejela Celostno prometno strategijo, v kateri imajo zapisane smernice za spodbujanje trajnostnega načina gibanja po mestu. V ta namen so obnovili več pločnikov, odpravili arhitektonske ovire, zgradili peš most oz. nadhod čez železniške tire pri Železniški postaji Krško, obnovili več prehodov za pešce in kolesarje, pri vseh osnovnih šolah v občini označili varne pešpoti do šole (K+R, od tu dalje grem peš), ne nazadnje so uredili tudi Cankarjevo ulico kot primer promocije pešačenja: »Tu imajo pešci absolutno prednost, ni znižanih pločnikov, postavili smo klopi, zasadili drevje in postavili oglaševalne table za promocijo hoje kot trajnostnega načina potovanja.« Kot še dodajajo, je občina že v letu 2017 postavila prve tri postaje za izposojo koles, letos pa zaključujejo še z dodatnimi štirimi, da si lahko občani izposodijo kolo in tako po mestu potujejo na trajnostni način. Občina Krško še nima načrta za zaporo mestnega jedra Krškega za vsa vozila, bo pa treba o tem razmisliti, pravijo, saj bo glavna cesta Brestanica–Drnovo v delu skozi Krško prekategorizirana v lokalno cesto. »Takrat bo možno, da bi CKŽ zaprli za promet in bi po njej vozili le avtobusi,« pojasnjujejo.

Celostno prometno strategijo so pred nekaj leti sprejeli tudi v občini Brežice, kjer so si med cilji optimizacije motornega prometa zadali tudi »Izvedbo pilotnega projekta zaprtja dela starega mestnega jedra Brežic za promet«, pri čemer dodajajo, da je treba zadevo temeljito preučiti in poiskati ustrezne rešitve. Sicer pa se v občini izvajajo dejavnosti s področja vzgoje in preventive, ki jih v glavnem vodi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice, Agencija za varnost v prometu RS in institucije, ki se pridružujejo ob raznih akcijah, npr. policija, šole vožnje … V občini se izvaja tudi veliko fizičnih posegov, kot so urejanje cest, izgradnje pločnikov in kolesarskih stez, umeščanje prehodov za pešce, osvetljevanje področij, uvajanje ukrepov za umirjanje prometa itd. Kot še razlagajo na oddelku za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe, v okviru raznih akcij spodbujajo občane k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev ter se trudijo, da se tudi na tem področju čim več izvede, npr. nova in urejena postajališča, sistem izposoje koles Bržkolo …

Občina Sevnica varnostne ukrepe na področju mobilnosti izvaja na različne načine, od urejenih hodnikov za pešce s poglobljenimi robniki do kolesarske steze v Sevnici, celovito urejene v sklopu etapne ureditve državne ceste skozi celotno mesto. V mestu Sevnica so urejene številne kolesarnice in stojala za kolesa pred javnimi ustanovami, ureditve in označitve območij umirjenega prometa pred vsemi šolami in vrtci v občini ter poglobljeni robniki na hodnikih za pešce pred javnimi ustanovami za lažji dostop pešcev, kolesarjev in invalidskih ter otroških vozičkov. Občina Sevnica, ki ne načrtuje zaprtja mestnega središča za vsa vozila in vzpostavitev peš cone, je med drugim v okviru priprave regionalnega razvojnega programa pripravila in izvedla rešitve za celovito povezavo železniškega, avtobusnega in cestnega prometa na območju Kvedrove ceste v Sevnici, kjer trenutno potekajo zaključne aktivnosti za končno vzpostavitev sistema parkiraj in se pelji (P+R) na parkirišču pri ŽP Sevnica. Kot zanimivost še izpostavljajo, da se tisti iz oddaljenih krajev pogosteje odločajo za kolo ali hojo v krajevna jedra, saj je to skladno z načinom življenja ruralnih območij občine, kjer so vožnje z avtomobilom za premagovanje razdalje, krajše od kilometra ali dveh, redkejše kot pa denimo v mestu Sevnica.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 26. septembra 2019.