Časopis za pokrajino Posavje
14.08.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Poklici prihodnosti – večine niti še ne poznamo

Objavljeno: Petek, 07.02.2020    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Solski center Krsko-Sevnica-otvoritev laboratorija FabLab (4)

Znanja na področju informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) postajajo nujna (foto: P. P.).

Pred bližajočimi se informativnimi dnevi (14. in 15. februarja) smo se pozanimali, kateri poklici so najbolj iskani danes in kateri bodo perspektivni v prihodnosti, ko bodo v ospredju umetna inteligenca, avtomatizirani in robotizirani procesi, interdisciplinarnost ter vedno nove prilagoditve, znanja, kompetence in veščine. Večine poklicev, ki bodo čez nekaj desetletij aktualni, danes sploh še ne poznamo.

Za tiste, ki se odločajo o nadaljnjem šolanju, je še posebej aktualno vprašanje razvoja potreb po poklicih in s tem tudi poklicev prihodnosti. Na Zavodu za zaposlovanje, Območni službi Sevnica, so jeseni 2019 na podlagi izvedene ankete (Napovednik zaposlovanja), v kateri je sodelovalo 79 podjetij s tega območja, za prvo polovico leta 2020 ugotovili, da bo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: orodjar, zidar, betoner, delavec za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuhar, varilec, gradbinec, natakar, farmacevt, inženir elektronike, komercialni zastopnik za prodajo, bolničar negovalec v zavodih itd. Raziskava Poklicni barometer je pokazala, da je primanjkljaj (potrebe delodajalcev bodo presegle ponudbo na trgu dela) znotraj OS Sevnica za leto 2020 napovedan za poklice, ki sodijo v širša področja zdravstva (zdravniki splošne medicine in ostali specialisti, strokovnjaki in tehniki zdravstvene nege, fizioterapevti, bolničarji negovalci, zobozdravniki, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo itd.), gradbeništva (zidarji, gradbeni nadzorniki, tesarji, krovci, inženirji gradbeništva itd.), gostinstva in turizma (glavni kuharji in kuharji, natakarji, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih, hotelski receptorji itd.), prevozništva (vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev), kovinarstva (varilci, inženirji strojništva, orodjarji, strugarji itd.), pa tudi za druge poklice (mesarji, peki, slaščičarji, različni monterji in mehaniki, elektroinštalaterji, kamnoseki, dimnikarji itd.), razlaga direktorica ZRSZ OS Sevnica Saša Mohorko. Sicer pa, kot pravi, ugotavljajo primanjkljaje zlasti v tehniških, naravoslovnih in tudi nekaterih storitvenih poklicih. Na najvišjih izobrazbenih ravneh gre poleg zgoraj navedenih za večje primanjkljaje inženirjev na področju strojništva, elektrotehnike, informatike, manko strokovnjakov pa je prisoten tudi na področju vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, najzahtevnejših del na področju računovodstva, financ ter tudi na področju nekaterih drugih naravoslovnih in družboslovnih usmeritev. »Ti poklici so tisti, ki so bodisi trenutno najbolj iskani s strani delodajalcev bodisi bodo najbolj iskani v bližnji prihodnosti. Kaj se bo na trgu dela dogajalo v Sloveniji na daljši rok z gotovostjo ne moremo napovedati, saj je dogajanje odvisno od vpliva številnih družbenih trendov. Zato je tudi poklice prihodnosti za več desetletij naprej praktično nemogoče napovedati. Velja namreč, da danes večine poklicev, ki bodo v prihodnosti najbolj aktualni, niti še ne poznamo,« pojasnjuje Mohorkova.

Mladi naj razvijajo radovednost

Kljub temu so si strokovnjaki enotni glede trenutnih trendov v družbi, ki bodo v bodoče najbolj vplivali na razvoj, zaton in nastanek novih poklicev. Mohorkova navaja nekatere omenjene trende in njihove značilnosti: globalizacija in povečana mobilnost spreminjata načine dela v neklasične oblike zaposlitve, razvija se oblika dela v timih, ki se fizično skoraj ne srečajo, platforme postajajo mesta za iskanje dela in najemanje delovne sile; staranje prebivalstva in dolgoživost družbe bosta zahtevala več oseb s poklici za širšo zdravstveno in socialno oskrbo starejših, tudi na domu; obvladovanje dela z računalnikom je nuja in nič več privilegij za opravljanje zgolj nekaterih poklicev, znanja na področju IKT postajajo nujna; avtomatizacija in robotizacija spreminjata procese dela, kar vpliva na zmanjšanje delovnih mest, kjer se opravljajo rutinska dela; razvoj zelene ekonomije in potreb po varstvu okolja govori v prid t. i. zelenih poklicev, ki so povezani z varstvom narave, zmanjševanjem odpadkov, zmanjšanjem emisij toplovodnih plinov, varovanjem ekosistemov, prilagajanji na klimatske spremembe itd.; v bodoče se bodo krepili poklici, ki bodo sooblikovali prosti čas posameznika (šport, zdravje, druženje itd.) ali njegove prehranjevalne navade (npr. zdrav življenjski slog). Mohorkova še pravi, da bodo spremembe od oseb na trgu dela zahtevale vedno nove prilagoditve, znanja, kompetence, veščine ter pripravljenost posameznika na nenehno usposabljanje, izobraževanje, pridobivanje novih znanj in prenosljivih kompetenc na delo na različnih delovnih področjih. »Zaradi vsega tega je pomembno, da mladi razvijajo radovednost, se ukvarjajo z različnimi stvarmi, se preizkušajo in raziskujejo možnosti, so pri tem vztrajni in pogumni ter kreativni, razvijajo domišljijo in ideje prelivajo v realnost. S tem krepijo sodelovalnost, prilagodljivost, samostojno učenje, veselje do spoznavanja novega in odgovornost,« pojasnjuje in mladim priporoča, naj izkoristijo možnosti sodelovanja pri raznih šolskih projektih, pridobivanja novih znanj in veščin na različnih področjih znotraj obšolskih dejavnosti, preko svojega delovanja v prostočasnih aktivnostih, pri prostovoljstvu, delu v društvih, doma v družinskih podjetjih in z opravljanjem šolske prakse oz. študentskega dela v delovnih okoljih pri delodajalcih.

Še naprej prizadevanja za vajeništvo

»Znanje je ključnega pomena za sleherno podjetje,« pravi Darko Gorišek, direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, »saj je znanje temelj konkurenčne prednosti na današnjem globalnem trgu. Brez stalnega nadgrajevanja znanja zaposlenih pa podjetja v današnjem času, ko že prevladujejo avtomatizacija, robotizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, ne morejo obstati na dolgi rok.« Kot dodaja Gorišek, se v zadnjem času vse bolj izpostavlja vrednost intelektualnega kapitala podjetja, pri čemer ima vodilno vlogo t. i. človeški kapital. Za konkurenčno prednost je pomembno biti drugačen, izviren in inovativen, kar se v podjetjih odraža v nenehnem prilagajanju na nove razmere z novimi izdelki in storitvami. Na GZS si zato prizadevajo za dualno izobraževanje na vseh ravneh, tudi na ravni fakultetnega izobraževanja. Kot vzorčen primer Gorišek navaja pridobivanje znanja s prakso, ko dijaki, ki osnovna znanja pridobivajo v srednji šoli, lahko ta takoj nadgradijo v realnem okolju, ki je že steklo v Posavju. Tako je v letošnjem šolskem letu na ŠC Krško-Sevnica vpisana že druga generacija srednješolcev za poklic strojni mehanik po vajeniškem sistemu. Prizadevali si bodo, da bi v prihodnje po enakem vajeniškem sistemu steklo izobraževanje še za poklice mizar, orodjar in elektrikar. Poleg navedenega pa gospodarske zbornice, vključno s posavsko, dajejo vse večji pomen prenosu znanja oz. mentorstvu, ko izkušeni zaposleni na mlajše zaposlene prenašajo svoja znanja in izkušnje: »Na naši zbornici smo v ta namen za potrebe posavskega gospodarstva izobrazili številne mentorje, ki imajo ključno vlogo pri vključevanju na novo zaposlenih v njihova podjetja. Zadnje čase pa mentorstvo nadgrajujemo še s t. i. obratnim mentorstvom, ko mlajši zaposleni prenašajo svoja znanja na starejše zaposlene. Na ta način dobi veljavo timsko delo in prevzemanje odgovornosti za reševanje problema.«

Katerih poklicev si želijo v Posavju?

Z namenom zmanjšati kadrovska nesorazmerja na trgu dela ter povečati medsebojno sodelovanje izobraževalnih in ostalih ustanov ter delodajalcev so na GZS Posavski zbornici v sklopu projekta Podjetna 9ka v 80 pravnih subjektih na območju Posavja izvedli tudi anketo o zaželenih in okvirno potrebnih poklicnih profilih v prihodnjem desetletju. Podjetja in samostojni podjetniki so pri tem izkazali največ interesa za poklice: strojni mehanik, orodjar, ključavničar, varilec, avtomehanik, elektrikar strojni tehnik, CNC programer/operater, tapetnik, barvar/pletilec, socialni oskrbovanec, poslovodja, prodajalec, skladiščnik, nutricionist, med drugim tudi dimnikar, voznik avtobusa, vrtnar-cvetličar, administrator, kletar ipd., pa tudi za magistre in inženirje strojništva ter elektrotehnike (energetik, elektronik), mehatronike, ekonomske tehnike, komercialiste, gostinske profile, pa tudi poklice, kot so veterinar, zdravnik specialist, zobozdravnik, mag. laboratorijske biomedicine, medicinska sestra, zobozdravstveni asistent, fizioterapevt, dipl. kozmetičarka, grafični in okoljski inženir, inženir arhitekture, varnosti, tekstilij, mehatronike, oblikovanja, kmetijstva, radiologije idr.

Na kariernih sejmih tudi že novi poklici

Priložnost, da se mladi soočijo s potencialnimi delodajalci, so karierni sejmi v organizaciji največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com, na katerih se pojavljajo različni delodajalci, ki iščejo raznolike profile, predvsem pa zaposlene z željo po delu ter težnjo po povezovanju znanj z različnih področij, sposobnosti dela v ekipah in z različnimi profili ter vseživljenjskem učenju. Delodajalci si želijo spoznati kandidate s področij, kjer je največje pomanjkanje, hkrati pa so odprti tudi za vse ostale perspektivne iskalce. Kot so odgovorili na portalu, so na zadnjem kariernem sejmu iskali npr. strojne in kemijske tehnike, elektrotehnike, različne inženirje, varilce, elektrikarje, prodajalce, nabavne referente, poslovodje, pravnike, montažerje operaterje strojev CNC, procesne tehnologe in tehnologe vzdrževanja, programerje oz. razvojnike, validacijske inženirje ter strojne konstrukterje. Gre za profile, ki so tudi sicer trenutno zelo iskani na trgu dela, so se pa pred leti na kariernih sejmih že pojavljali profili, ki so predstavljali nov poklic ali novo kombinacijo znanj (npr. profil geomatika – poznavalca geografskega sistema, ki obvlada informatiko). Na portalu še pravijo, da se poleg visokotehnoloških znanj veliko prostora odpira na področju storitvenih poklicev in tistih, ki so povezani z mehkimi veščinami, emocionalno inteligenco. »Področja, ki se pogosto omenjajo kot tista, kjer bomo potrebovali veliko dobrega kadra v bližnji prihodnosti, so biotehnologija, ekologija in skrb za okolje, oskrba s hrano, geoinženiring, umetna inteligenca in robotizacija, informacijske tehnologije, gerontologija, ravnanje z odpadki, biomedicina, podatkovno rudarjenje in še in še. Napovedi pa hkrati pravijo še, da bo veliko potrebe po ljudeh z znanji upravljanja delovnih procesov, motivacije in optimizacije dela, dobrimi komunikacijskimi in prodajnimi veščinami, produktnim upravljanjem, vodenjem. Področje storitvenih poklicev bo prineslo potrebe po novih znanjih, kot so spremljevalci starejših, svetovalci za spletno nakupovanje oblačil, svetovalci za pametne domove, upravljavci osebnega finančnega wellnessa, svetovalci za vseživljenjsko učenje ipd.,« so še zapisali.

Pomen industrijske revolucije 4.0 za delovna mesta

Želeli smo tudi izvedeti, kako na poklice prihodnosti in z njimi povezano tematiko gledajo v posavskih izobraževalnih središčih. Kot poudarja direktorica ŠC Krško-Sevnica Erna Župan Pirkovič, bo po nekaterih raziskavah v prihodnosti, ko se bodo zaposlovali današnji učenci, več kot 60 % delovnih mest s poklici, ki danes še ne obstajajo. »Industrijska revolucija 4.0 prinaša razvoj umetne inteligence, pametnih sistemov z internetom stvari, storitvami v oblaku in velikimi bazami podatkov. Delovna mesta se bodo opremila s tehnološkimi izboljšavami, procesi bodo avtomatizirani, veliko operacij bodo opravili roboti,« pojasnjuje in dodaja, da vse to pomeni, da bodo tudi v bodoče potrebna znanja s področja tehnike – računalništva, strojništva in elektrotehnike. »Za vsa ta področja izobražujemo tudi v različnih programih in na različnih nivojih na ŠC Krško-Sevnica. Verjamem, da so naši dijaki dobro opremljeni tudi z znanji za bodoče zaposlitve, s poklici prihodnosti se spoznavajo pri posameznih strokovnih predmetih, na šoli smo jim ponudili prostor z opremo za uresničevanje njihovih idej, poleg bogato opremljenega laboratorija za fiziko je na voljo tudi odprti laboratorij FabLab,« je opisala. Župan Pirkovičeva izpostavlja tudi interdisciplinarnost, ki bo posebnost skoraj na vseh delovnih mestih. »Če v prihodnosti napovedujejo 3D tiskanje posameznih delov, tudi teles in organov, bo to timsko delo več strokovnjakov s področja strojništva, računalništva, elektrotehnike, medicine …« Vseživljenjsko učenje pa tudi menjava več delovnih mest v svoji karieri je nekaj, čemur se bodoče generacije ne bodo mogle izogniti. Delovna mesta bodo zahtevala več prilagodljivosti, še napoveduje direktorica ŠC Krško-Sevnica.

Po nekaterih raziskavah bo v prihodnosti, ko se bodo zaposlovali današnji učenci, več kot 60 % delovnih mest s poklici, ki danes še ne obstajajo.

Ravnatelj Gimnazije Brežice Uroš Škof pravi, da gimnazijcem omogočajo predstavitev perspektivnih poklicev z udeležbo na sejmu Informativa, sodelujejo v projektu Inženirke in inženirji bomo!, predvsem dijake tretjih in četrtih letnikov karierno usmerjajo v okviru razrednih ur. Dijaki izražajo želje po tovrstnih poklicih, kar ugotavljajo v projektih Inovativna pedagogika 1:1 in Podjetnost v gimnazijah, kjer poleg vseh ostalih znanj in kompetenc načrtno razvijajo digitalno kompetenco in kompetenco podjetnosti. »Gimnazijsko izobraževanje nudi najboljše izhodišče za študij, nadaljnjo izobraževalno pot in tudi za prihodnjo poklicno pot, saj v 21. stoletju ne bomo imeli več samo tradicionalnih poklicev, ampak številne poklice, ki se bodo šele razvili in se čez noč spreminjali, potrebovali bomo še več povezljivega in komunikativnega znanja, predvsem takega, ki bo omogočalo interdisciplinarnost, nujno potrebne bodo sodelovalnost, multikulturnost in sposobnost vseživljenjska samostojnega učenja. Vse navedeno pa med vsemi programi najbolj razvija gimnazijsko izobraževanje,« je še dejal Škof.

Po besedah svetovalne delavke Alenke Pečnik Kranjec z Ekonomske in trgovske šole Brežice so poklici prihodnosti zelo odvisni od tega, kako razmišljamo o naši osebni prihodnosti, prihodnosti družbe nasploh in prihodnosti planeta Zemlja. V neposredni prihodnosti se bodo zagotovo pokazale tudi večje potrebe po poklicih v javni upravi, saj zaradi naravne menjave generacij in prepovedi zaposlovanja, ki je bila v veljavi kar nekaj let, prihaja do generacijske vrzeli, pove Pečnik Kranjčeva, ki priznava, da je promovirati poklice prihodnosti zelo nehvaležno opravilo, in pri tem kot primer navaja poklic java programerja, ki pred desetletjem ali več sploh ni obstajal in ga tudi nihče ni potreboval. Mladi po njenem potrebujejo trdno temeljno znanje iz splošne in strokovne izobrazbe ter razviti t. i. mehke veščine, kot je sposobnost hitrega prilagajanja, sodelovanja v delovni skupini, izmenjave mnenj, uporabe IK tehnologije, zavedanja lastne vrednosti … »To je tisto najpomembnejše, kar ponujamo našim dijakom. Zagotavljamo jim podjetnost, da si upajo sami poiskati delo in si zagotoviti uspešno eksistenco,« je še povedala.

Na spletu lahko zasledimo sezname poklicev, ki naj bi bili v prihodnosti zelo aktualni: sprehajalec ljudi, upravljavec drona, skrbnik youtube vsebine, inženir brezpilotnega avta, bloger, čokoladar, preizkuševalec čokolade, piva, vodnih toboganov in žvečilnih gumijev, lego profesor, profesionalni spanec idr. Poklici, kot so npr. digitalni arheolog, odvetnik za virtualno lastnino, podatkovni rudar, vertikalni kmetovalec, specialist za odvajanje odvisnosti od tehnologije, specialist za nevromarketing, spremljevalec ljubljenčkov na evtanazijo in organizator privatnega življenja, pri nas dejansko že obstajajo in bi znali imeti v prihodnosti veliko povpraševanja. Včasih si nihče ni niti predstavljal, da bi lahko bil spletni vplivnež (angl. influencer) poklic, a danes je mogoče zaslužiti denar z ’všečki’ pod objavami fotografij.

Rok Retelj, Bojana Mavsar
« Nazaj na seznam