Časopis za pokrajino Posavje
10.12.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Posavje invalidom še vedno ni v zadostni meri dostopno

Objavljeno: Četrtek, 21.11.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
20190806_100919

Člani društva Sonček med enim izmed sprehodov, na katerih redno evidentirajo tudi pomanjkljivosti oziroma ovire na infrastrukturi.

Resda so občine, kakor ugotavljajo v invalidskih društvih na območju Posavja, v preteklih letih opravile viden napredek pri odpravljanju ovir v grajenem okolju, kljub temu pa ostaja invalidnim osebam še vedno težje ali nedostopnih še večje število ustanov in krajev.

Invalidi niso enoznačna ali enovita skupina, temveč gre za gibalno, vidno in slušno ovirane osebe ter osebe z motnjo v duševnem razvoju, čemur gre med drugim pripisati tudi dejstvo, da v Sloveniji (še vedno) ne razpolagamo s podatkom o njihovem številu, temveč zgolj s predvidevanji, da naj bi jih bilo med 160 in 170 tisoč oz. 12 do 13 % vsega prebivalstva. V invalidskih društvih opozarjajo, da so kljub večji družbeni sprejemljivosti in toleranci invalidi žal še vedno pogosto in posplošeno pojmovani kot »cokla« ali »nebodigatreba« družbe, kot neproduktivne in nesposobne osebe, odvisne od pomoči in vseživljenjsko breme družbe.
20190806_122924
Te predsodki se razbijajo, ko se najdejo načini, da se posameznim oblikam oviranosti prilagodi infrastruktura in se invalidom poveča možnost za vključitev v normalen vsakdanjik.
 
Po ocenah Nacionalnega sveta invalidskih organizacij je slovensko invalidsko varstvo sicer v marsičem primerljivo z najboljšimi rešitvami in dosežki v razvitih evropskih državah, s poudarkom na dostopnosti grajenega okolja, ki funkcionalno oviranim osebam omogoča boljšo in lažjo integracijo v delovno in družbeno okolje. Kaj pa Posavje? V sodelovanju s posameznimi invalidskimi društvi smo si v nadaljevanju prispevka prizadevali poiskati odgovore na vprašanje, v kolikšni meri je Posavje invalidom dostopno in katere so najbolj kritične točke v posameznih občinah.
 
Težje dostopni javni objekti
 
Kot so nam sporočili iz 500-članskega in dobrih 20 let delujočega Društva invalidov Radeče, so se letos na pobudo  Zveze delovnih invalidov Slovenije vključili v projekt Občina po meri invalidov. V sklopu projekta nameravajo v sodelovanju z Občino Radeče evidentirati prednostno vse dostope k in v ustanove ali druge objekte, ki so vitalnega pomena za invalidne osebe, med drugim do uradov, trgovin, zdravstvenega doma, izobraževalno-varstvenih ustanov, rekreacijskih površin ipd. Trenutno invalidnim osebam v občini največjo prepreko predstavljajo nakloni in klančine na pohodnih in dostopnih površinah, opozarjajo pa tudi na večje število sanitarnih prostorov v za javnost odprtih objektih, v katerih dostop ni prilagojen invalidnim osebam. V Društvu invalidov Sevnica, ustanovljenem v letu 1974, prav tako izpostavljajo problem dostopnosti do javnih sanitarij, pa tudi na težjim invalidom onemogočen dostop v osrednji kulturni dom v Sevnici. Tako v radeškem kot sevniškem društvu so namenili pohvale občinam, ki namenjata dobršen del pozornosti navedeni problematiki.
 
V Krškem odzivni …
 
V občini Krško že nekaj let opravljajo aktivno vlogo pri evidentiranju in opozarjanju na arhitektonske ovire v Društvu Sonček Posavje, ki šteje skupno 313 članov, od tega 112 invalidov s cerebralno paralizo in drugimi oblikami invalidnosti. Kot je povedala predsednica društva Nataša Solomun, se občina Krško izkazuje kot ranljivim skupinam zelo naklonjen, konstruktiven in na podana opozorila relativno hitro odziven sogovornik. Sicer v društvu ugotavljajo, da so pločniki po občini zgledno vzdrževani, da vzdrževalci površin redno pometajo pesek, še vedno pa invalidnim osebam predstavljajo oviro širine in nakloni klančin ter previsoki robovi pločnikov za električne ali navadne invalidske vozičke, v koliko se želi nanje zapeljati oseba na vozičku brez pomoči. Zabeležili so več primerov, ko so prometni znaki postavljeni na sredo pločnikov, saj ti predstavljajo še posebno nevarnost za slepe in slabovidne osebe, ne nazadnje pa tudi oviro starejšim osebam in materam z vozički. Imetniki površin ob cestiščih in pohodnih površinah bi morali več pozornosti posvetiti rednemu obrezovanju živih mej in odstraniti drevesa, ki so s koreninskim sistemom že vraščena v cestišče ali pločnik, pravi Solomunova. Invalidom je gibanje oteženo ali onemogočeno tudi pri krški železniški postaji, kjer ni urejenega prehoda čez cesto, za gibalno ovirane osebe je povsem neustrezen tudi pločnik ob vhodu v poslopje železniške postaje, saj se stopnice nahajajo na sredini že sicer ozkega pločnika. Tako kot v radeškem društvu tudi v Sončku opozarjajo, da večjo težavo invalidom na območju občine Krško predstavljajo zanje neprilagojeni sanitarni prostori v javnih objektih pa tudi v večjem številu gostinskih lokalov. Sicer v društvu sistematično izvajajo pohode ne le v mestu, kritične točke za dostopnost invalidnih oseb so evidentirali tudi v Brestanici, Senovem in Brežicah, sistematično jih nameravajo v bodoče beležiti tudi po ostalih krajevnih skupnostih občine Krško in drugih krajih v Posavju.
 
… v Brežicah bo treba še veliko postoriti
 
Čeprav je brežiška občina v zadnjih letih s projekti, kakršen je bil na primer Občuti svobodo vode, dala velik poudarek populaciji invalidov in jim posebno pozornost nameni vsako leto tudi ob občinskem  prazniku z obeležitvijo dneva invalidov in bolnikov, pa v Društvu invalidov Brežice pravijo, da z odzivom vodstva Občine Brežice in z invalidom prilagojeno infrastrukturo tako v mestu Brežice kot krajih po občini ne morejo biti zadovoljni. V 44 let delujoče društvo je sicer včlanjenih 832 oseb, od tega 539 z urejenim statusom invalidne osebe z odločbo ZPIZ-a, CSD ali drugih odločb pristojnih organov za ugotavljanje invalidnosti. Društvo s status invalidske organizacije je sicer reprezentativno društvo v občini, saj združuje tako delovne kot ostale invalide in ima prostore za delovanje na Černelčevi cesti 3 v Brežicah, je povedal predsednik Ivan Kostrevc: »Že sama lokacija, kjer delujemo, je del starega mestnega jedra, v katerem ni ustreznih dostopov do poslovnih in ostalih prostorov, ki jih koristimo invalidi (banke, trgovine idr.). Pločniki so zelo ozki in visoki, izhodi iz lokalov nezavarovani in nevarni ob izhodu invalidov in invalidnih oseb na ulico oz. pločnike, katere uporabljajo tako rolkarji, kolesarji, kotalkarji kot seveda pešci. Večje število lokalov v mestnem jedru Brežic nima urejenih parkirnih prostorov za invalide, prav tako je po številu zanemarljivo, razen v novozgrajenih objektih, število invalidom dostopnih WC-jev.« Z enako problematiko se srečujejo pravzaprav tudi po ostalih krajevnih skupnostih v občini, zaradi česar so se v letošnjem letu z dopisom obrnili na župana občine, a je ta, kot pravi Kostrevc, do sedaj ostal bolj kot ne neodziven na problematiko. »Odnos do invalidov v občini Brežice je s strani Občine Brežice včasih zelo ponižujoč. Občina je sicer poskrbela za prevoz upokojencev, ne pa težjih invalidov in invalidnih oseb, saj Sopotnik ne more prepeljati invalida z invalidskim vozičkom oz. zelo težko, ker vozilo ni prilagojeno za prevoz invalidnih oseb,« še dodaja predsednik brežiškega društva. Priložnosti, da brežiški konec Posavja postane invalidom prijaznejši oziroma dostopnejši, vidijo torej še veliko.
 
Parkirišča (še posebno) pod lupo redarjev
 
Četudi se očitno dostopnost invalidom pa tudi posluh in razumevanje s strani vodstev lokalnih skupnosti od občine do občine razlikujejo, pa je vsem našim sogovornikom skupno, da so izpostavili problematiko zasedenosti parkirišč za invalide predvsem pri nakupovalnih centrih in v ustanovah, vitalnega pomena za invalide. Kar pa si z rednim nadzorom in tudi izdanimi globami prizadevajo izboljšati redarji Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica. Po besedah vodje medobčinskega inšpektorata Martina Cerjaka so zaradi stalnih kontrol sicer navedene kršitve v rahlem upadu, vendar pa se kljub temu njihovo število bistveno ne umirja. »Zakonodaja sicer določa – Zakon o pravilih cestnega prometa –, da na parkirnem mestu za invalida lahko parkira samo imetnik parkirne karte za invalida ali oseba, ki prevaža takšno osebo. Parkirna karta mora biti nameščena na videnem mestu, sicer se zloraba kaznuje z odvzemom parkirne karte. Največ kršitev zaznavamo pred vsemi zdravstvenimi domovi in Splošno bolnišnico Brežice, kar je povezano tako s starejšo populacijo in poškodbami kot po drugi strani s pomanjkanjem parkirišč za invalide, zlasti v dopoldanskem času,« pravi Cerjak. V letošnjih šestih mesecih sta redarja zaradi nedovoljenega parkiranja voznikov na parkiriščih za invalide izrekla že 64 glob (150 glob v letu 2018, 163 v 2017, 212 v 2016, 164 v 2015) in 22 opozoril (37 opozoril v letu 2018, 38 v 2017, 52 v 2016, 44 v 2015). Opozorilo in ne globe izreče redar v primeru, ko na kraju prekrška oceni, da je opozorilo v posameznem primeru zadosten ukrep, še dodaja Cerjak: »Relativno velik delež izrečenih opozoril je posledica dejstva, da se srečujemo pri delu s starajočim se prebivalstvom, kjer marsikdo dejansko težko premaguje daljše razdalje, mnogi starejši niti ne razumejo, da je parkiranje dovoljeno zgolj s parkirno karto za invalida, da četudi so posamezniki poškodovani ali bolni, niso upravičeni do uporabe teh parkirnih mest.«
 
Bojana Mavsar

Članek je bil objavljen v 23. številki Posavskega obzornika v letu 2019.



 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

06.12.2019 | Ne spreglejte

Decembra nam v Posavju ne bo dolgčas

27.11.2019 | Ne spreglejte

Staro napajalno korito