»Prej kot bomo prišli, manj bo škode«

Čeprav nima statusa regijske enote, je Poklicna gasilska enota Krško, eden 13 poklicnih gasilskih zavodov v državi, osrednja gasilska sila v Posavju. Njen nastanek, razvoj in visoko stopnjo usposobljenosti v veliki meri pogojuje tudi vrsta potencialno varnostno ogroženih industrijskih objektov v našem okolju. Od 1. maja lani enoto kot direktor-poveljnik vodi Aleš Stopar.

V javnem zavodu, ki ga je Občina Krško ustanovila 1. marca 1980, je danes zaposlenih 60 ljudi, od tega – vključno z vodilnimi – 56 operativnih gasilcev, le štirje so zaposleni v podpornih službah. »Glede na to, da smo zelo veliko prisotni na trgu, teh storitev dejansko ne bi mogli izvajati na trgu, če ne bi imeli toliko operativnih gasilcev,« pojasnjuje direktor-poveljnik Aleš Stopar, »saj gasilcem kot javnim uslužbencem pripadajo pravice iz delovno-pravne zakonodaje, kar nas pri tem omejuje.« Letos so tako zaposlili tri nove gasilce, sicer bi trenutno, v času remonta v NEK, imeli težave pri zagotavljanju kadra za izvajanje vseh pogodb (o tem več še v nadaljevanju).
 
Dve leti traja, da je gasilec lahko samostojen
 
Tudi sicer so se v zadnjih letih kar pomladili. »Začetna generacija, ki se je zaposlila ob ustanovitvi enote, se je večinoma upokojila, tako da imamo trenutno idealno starostno strukturo – v izmeni 12 ali 13 gasilcev je približno tretjina mladih, tretjina srednjih let in tretjina starejših. Izkušnje, sredinska uigranost in mladostna zagnanost nam dajeta popolno celoto pri intervenciji,« ocenjuje prvi mož krških gasilcev, a dodaja, da se bo v letu 2022 začelo desetletno obdobje večjega upokojevanja, ko bo treba vsako leto nadomestiti po dva ali tri gasilce. Interesa za poklic gasilca je zaenkrat še dovolj. »Na razpise se prijavljajo predvsem tisti, ki si res želijo postati gasilci, ne le tisti, ki iščejo le službo, saj se zavedajo, da so vstopni pogoji precej težki,« pravi Stopar. Ker usposabljanje mladega gasilca traja kar dolgo, ga morajo zaposliti dejansko skoraj dve leti prej, preden se nekdo upokoji: »Prvo leto ga skoraj niti ne vidimo: šest mesecev traja šolanje, zatem se začne usposabljanje v podjetjih, s katerimi imamo pogodbe, kar traja še šest mesecev. V drugem letu ga damo v izmeno, kjer spoznava naše specifike in opremo. Tako šele po dveh letih dobimo izoblikovanega gasilca, ki pa še nima veliko izkušenj.« Poleg tega se jim je doslej precejkrat dogajalo, da so tako izšolani gasilci kmalu odšli v podjetja, ki so zaposlovala poklicne gasilce in so jim lahko tudi ponudila boljšo plačo.
 
Značilnost PGE Krško je, da ima večino gasilskih znanj in veščin vseh 56 gasilcev, kot nosilce specifičnih znanj, ki jih veliko uporabljajo na trgu, opredeljujejo le 14 potapljačev (med njimi je 12 usposobljenih za reševanje v divjih vodah) in 15 specialistov za vrvno tehniko. Z omenjenim kadrom PGE izvaja varovanje raznih prireditev, izvedbo del … »Pred kratkim smo za eno podjetje z vrvno tehniko izvajali usposabljanje zaposlenih za delo na višino,« ilustrira Stopar. Poleg tega so v zadnjem desetletju in pol uspeli slediti tehničnemu razvoju, tako da imajo posodobljen vozni park z le enim vozilom starejše generacije in vso ostalo potrebno tehnično opremo. Čeprav je trenutno vsa pozornost usmerjena v gradnjo novega objekta, poskušajo varčevati tudi že za novo vozilo. »To je redni proces, ampak naša trenutna opremljenost je na najvišjem možnem nivoju, več ne potrebujemo, poskušamo jo le vzdrževati.«
 
Tretja največja enota v državi
 
Na sedežu enote je nenehno prisotnih šest gasilcev, če je potrebno posredovanje vseh šestih, vpokličejo štiri, ki so v stalni pripravljenosti, poleg njih so v pripravljenosti še specialist za vrvno tehniko in dva potapljača. Kot t. i. GEŠP (gasilska enota širšega pomena, kakršnih je v državi 42) morajo namreč za državo na območju občin Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki zagotavljati reševanje v nesrečah prometu, z nevarnimi snovmi in na vodi, za požarno varnost pa skrbijo le na območju krške občine, v prej omenjenih občinah pa le, če tamkajšnje enote zahtevajo pomoč. PGE Krško je, kot je zapisano že uvodoma, eden izmed 13 poklicnih gasilskih zavodov, po številu gasilcev pa so tretja največja poklicna gasilska enota v Sloveniji, večji sta le ljubljanska in mariborska. Velikost enote pogojujejo predvsem številne pogodbene obveznosti: z Nuklearno elektrarno Krško, kjer sta stalno prisotna dva gasilca, Termoelektrarno Brestanico, kjer imajo enega, Vipapom, Krko, Hidroelektrarnami na spodnji Savi, Kostakom … V času remonta v NEK imajo tam v dnevi izmeni pet gasilcev, v nočni pa štiri, tako da v tem mesecu ne morejo koristiti dopustov.
 
Specifika našega okolja, pa tudi eden od razlogov za tako močno poklicno gasilsko enoto, je torej precej potencialno varnostno ogroženih objektov. »Moram reči, da kar prepoznavajo, kaj jim nudimo in za kakšen denar. Kot eni redkih podjetij, ki z nami nimata dogovorjenega požarnega varovanja na takšnem nivoju, bi izpostavil krški Resistec, pa gre za z našega vidika zelo delikatno dejavnost, ter brestaniški DS Smith, kjer sicer izvajamo požarne straže, čeprav tudi s tema podjetjema sodelujemo,« pravi Stopar. Vsako leto izvedejo tudi požarno vajo v večjem javnem objektu, letos so jo imeli v stavbi Občine Krško, sicer pa redno obiskujejo šole in (požarno ogrožena) podjetja. Tako po eni strani spoznavajo objekte, kar jim olajša morebitno posredovanje v njem, po drugi strani pa lastnike opozarjajo na ne najboljše ureditve z vidika požarne varnosti in preventive. Čeprav zaznavajo kar pozitiven odziv na takšen pristop, se v nekaterih primerih, predvsem zaradi finančnega vidika, lastniki ne odločijo za pogodbeno sodelovanje z gasilci. Zakonodajo namreč zadovoljuje že nadzor s strani varnostnih služb, kar pa ni primerljivo z direktnim javljanjem na gasilsko enoto, tako da lahko pride do zakasnitve intervencije, s tem pa posledično do večje škode. »Lastnikom poskušamo dopovedati, da prej kot bomo prišli, manj bo škode. To bi morali upoštevati tudi pri letnih zavarovalnih premijah – kdor ima pogodbo s poklicno enoto, dobi še dodaten popust, ker bo škoda v primeru požara manjša,« meni sogovornik. »Največja šola je bil požar v krškem zdravstvenem domu, kjer varnostna služba ni ugotovila vzroka požara, ker je gorelo znotraj kinete in nimajo opreme, da bi to zaznali. Mi imamo ustrezno opremo in bi ga lahko pogasili že tam notri in ne bi bilo večmilijonske škode.«
 
Narašča število tehničnih pomoči
 
Krški poklicni gasilci letno opravijo med 280 in 320 intervencij, od tega jih je 100 v prometu, 80 pri požarih, ostalo pa so nesreče z nevarnimi snovmi, reševanja živali ipd., enormno pa narašča število tehničnih pomoči občanom. »Pri tem zaznavamo, da starejši ljudje ostajajo sami doma in si pri nekaterih stvareh težje pomagajo. Velikokrat nas kličejo tudi z urgence za pomoč pri prenosu obolelih oseb, zlasti z višjih nadstropij. Govorimo tudi o zapiranju ventilov, odklepanju vrat ipd.,« pojasnjuje Stopar. Meni, da bi v nekaterih primerih tovrstno pomoč opravile tudi druge službe, a poskušajo biti razumevajoči in pomagati, če je le možno. Druga specifika, na katero opozarjajo gasilci, pa je izredno veliko intervencij v romskem naselju Kerinov Grm: »Mislim, da smo bili v zadnjih dveh mesecih tam zagotovo petnajstkrat, vedno zaradi istega vzroka – kurjenje odpadkov ali vozil.« V omenjeno naselje gredo – če se le da – hkrati s policisti, saj so bili že večkrat napadeni, njihova vozila pa poškodovana, saj si tamkajšnji domačini s takšnim kurjenjem 'izločajo' neuporabne odpadke, kovinske ostanke pa prodajo, tako da jim gasilci z gašenjem naredijo 'škodo'.

V zadnjih dveh mesecih so bili zagotovo petnajstkrat v Kerinovem Grmu, vedno zaradi istega vzroka – kurjenja odpadkov ali vozil.

Pri svojem delu morajo poklicni gasilci sodelovati tudi s svojimi prostovoljnimi kolegi, policisti, reševalci, pripadniki Civilne zaščite in drugimi. Stopar to sodelovanje označuje za odlično, a opozarja, da je težava organiziranost nekaterih od teh služb. Izpostavlja predvsem posledice prestavitve policijske uprave iz Krškega v Novo mesto: »To se pozna tako, da je v Krškem bistveno manj policistov. Če ponazorim: ko pridemo na kraj prometne nesreče, sta lahko tam le dva policista in jima moramo včasih tudi mi pomagati pri njunem delu, saj dva pač ne zmoreta vsega, kar bi morala narediti.« Dodaja še, da so gasilci na takšnih dogodkih največkrat ali prvi ali hkrati z urgenco, kar se prej ni dogajalo, zato morajo najprej zavarovati kraj nesreče, šele nato se lahko posvetijo svojemu delu.

Zaradi prestavitve policijske uprave iz Krškega v Novo mesto je v Krškem bistveno manj policistov. Ko pridemo na kraj prometne nesreče, jim moramo včasih tudi mi pomagati pri njihovem delu.

Podobno je s krško urgenco, kjer je v popoldanskem in večernem času le en zdravnik in če mora nujno na teren, ga ni na kraju prometne nesreče oz. prideta le dva medicinska tehnika, ki imata tudi svoje omejitve glede pristojnosti. Tako se nemalokrat zgodi, da morajo prvo pomoč pogosto nuditi kar gasilci sami. »Zato imamo 20 specialistov prve pomoči in zaposlena dva 'medicinca', saj smo videli, da je po tem čedalje večja potreba. Kot kaže, veliko bolje ne bo,« meni Stopar in opozarja pred dodatno slabitvijo krške urgence. Če bodo morali namreč iz Brežic posredovati tudi v bolj odročnih krajih krške in kostanjeviške občine, se bo intervencijski čas znatno podaljšal, gasilci pa bodo še pogosteje sami s ponesrečenci ter se ukvarjali s triažo in prvo pomočjo, za kar pa niso dovolj usposobljeni.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v 21. številki Posavskega obzornika.

ODZIV ZD KRŠKO

Na članek so se odzvali v ZD Krško. Odziv objavljamo spodaj v celoti.

V Posavskem Obzorniku smo zasledili članek, katerega vsebina menimo, da je neresnične oziroma napačno navedena. Menimo, da je vsebino potrebno popraviti in ponovno objaviti.
 
»Podobno je s krško urgenco, kjer je v popoldanskem in večernem času le en zdravnik in če mora nujno na teren, ga ni na kraju prometne nesreče oz. prideta le dva medicinska tehnika, ki imata tudi svoje omejitve glede pristojnosti. Tako se nemalokrat zgodi, da morajo prvo pomoč pogosto nuditi kar gasilci sami. »Zato imamo 20 specialistov prve pomoči in zaposlena dva 'medicinca', saj smo videli, da je po tem čedalje večja potreba. Kot kaže, veliko bolje ne bo,« meni Stopar in opozarja pred dodatno slabitvijo krške urgence. Če bodo morali namreč iz Brežic posredovati tudi v bolj odročnih krajih krške in kostanjeviške občine, se bo intervencijski čas znatno podaljšal, gasilci pa bodo še pogosteje sami s ponesrečenci ter se ukvarjali s triažo in prvo pomočjo, za kar pa niso dovolj usposobljeni.
 
Verjamemo da se dogaja, da gasilci nudijo prvo pomoč in prav je tako, vendar ne zato, ker se zgodi, da prideta na prometno nesrečo le dva »medicinska tehnika«. Nudijo jo kadar pridejo na kraj nesreče pred našimi reševalci in ne zato, ker imajo naši tehniki omejitve, kakor je navedeno v članku. Razlika je tudi v prvi pomoči, ki jo lahko nudijo gasilci in v nujni medicinski pomoči, za katero so usposobljeni naši reševalci.
Ekipe nujnih reševalnih vozil so v Zdravstvenem domu Krško sestavljene v skladu s Pravilnikom o nujni medicinski pomoči in sicer iz enega diplomiranega zdravstvenika in enega zdravstvenega tehnika, z opravljeno NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo) reševalec. Tako imajo tako eni kot drugi veliko večje kompetence, kot »le« zdravstveni tehnik. 24 ur na dan razpolagamo tudi z zdravnikom, ki pa se po potrebi vključuje v 1 ali 2 ekipo NRV.
 
Prijazen pozdrav,
 
Barbara Lackovič, dipl. m. s.,
mag. zdr. soc. manag.,
pomočnica direktorice za zdr. nego