Časopis za pokrajino Posavje
29.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Preskočili ovire in začeli pisati podjetniško zgodbo

Objavljeno: Četrtek, 05.12.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
V današnjem času, ko je veliko govora o priseljencih in je tema migracij problematizirana, predvsem na negativen način, redko kdaj naletimo na kakšno pozitivno zgodbo. V tokratni aktualni temi smo se dotaknili uspešnih podjetnikov priseljencev v Posavju. Skupno vsem je, da so v našo regijo prišli že precej časa nazaj ter se zelo hitro prilagodili tukajšnjim življenjskim razmeram in navadam, še več, v novem okolju so začeli pisati vsak svojo podjetniško zgodbo, kar je dober dokaz, da se da uspeti tudi kot človek s priseljenskim ozadjem.

V novem okolju se je treba prilagoditi navadam domačinov

Lidija Volovec (3)

Lidija Volovec ima 14 let zasebno kirurško ambulanto v centru Brežic, kot Zagrebčanka, poročena v Brežicah, pa je v začetku velikokrat vzbujala pozornost (foto: R. R.).

Malo bolj pod drobnogled smo vzeli tri primere uspešnih podjetnikov migrantov iz treh posavskih mest, in sicer Lidijo Volovec iz Brežic, družino Kahrimani iz Krškega in Ivana Jelančiča iz Sevnice. Spoznajmo najprej zgodbo Lidije Volovec, dr. med., spec. splošne kirurgije, ki jo je v Brežice pred 36 leti pripeljala ljubezen. Po končani specializaciji splošne kirurgije in nekaj letih nabranih izkušenj v brežiški bolnišnici se je na pobudo in ob podpori moža, ki je podjetnik že vrsto let, odločila, da začne z delom v samoplačniški ambulanti za splošno in lasersko kirurgijo, anti-aging in estetsko medicino pod imenom Kirurgija Volovec, ki deluje od leta 2005. Kot pravi, je šlo za razmeroma novo in atraktivno dejavnost, nepokrito v posavski regiji. Po nakupu prvega laserja slovenskega proizvajalca je hitro postala nacionalni trener za izobraževanje na laserju. »Lahko rečem, da se je skozi mojo ambulanto, ki se nahaja v centru Brežic, sprehodilo veliko zdravnikov iz celega sveta.« Poleg tega je Volovčeva tudi Allerganov nacionalni trener za polnila in botulin toksin oz. popularni botoks, kar pomeni, da slovenske zdravnike uči tehniko uporabe teh učinkovin. »V svojem delu uživam, imam veliko hvaležnih pacientov in sem poznana po celi Sloveniji, poiščejo me tudi pacienti in zdravniki iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine,« nam je zaupala. Dodaja, da je ob preselitvi v Slovenijo, ki je bila takrat seveda še del skupne države Jugoslavije, pričakovala določene težave, a je na njeno veliko začudenje bolj kot ne vse teklo zelo gladko, brez večjih težav. »Mislila sem, da se bo kaj zalomilo pri urejanju dokumentov, a sem bila presenečena, da je šlo vse tako gladko čez in smo vse papirje prejeli v določenem roku, prav tako nisem imela nobenih težav pri priznavanju svojih poklicnih kvalifikacij,« pravi. Še največ težav je sicer imela pri nepoznavanju jezika, a je tudi te dokaj hitro rešila. »Danes se mi še zgodi, da kakšno besedo napačno naglasim ali uporabim hrvatizem, pa me hčerki takoj opozorita na to, tako da tudi z njuno pomočjo hitro usvojim prvine slovenščine,« še pove 58-letnica, ki je večino svojih otroških in najstniških let preživela v Zagrebu. Ko je prišla v Brežice, so jo domačini lepo sprejeli: »Nihče me ni gledal postrani, predvsem zaradi moje odločitve, da se prilagodim sredini, v kateri je bil moj novi dom. Zdi se mi tudi povsem primerno, da se kot tujec oz. nekdo, ki pride v tuje okolje, prilagodiš novim razmeram za življenje, predvsem pa da ne vsiljuješ svojih navad, ampak sprejmeš navade večine,« poudarja in z nasmeškom dodaja, da je kot Zagrebčanka, poročena v Brežicah, velikokrat vzbujala pozornost. Po njenem mnenju je Posavje primerno okolje za uspešne podjetnike priseljence, saj ima strateško in logistično zanimiv geografski položaj, naravne resurse in ljudi, ki imajo posluh za razvoj podjetništva.

Pogoj za uspeh trdo delo in sobivanje z okoljem

Karimani

Štiri generacije družine Kahrimani, ki ima na dveh lokacijah v Krškem in na Vidmu slaščičarsko obrt (foto: osebni arhiv)

Preselimo se v občino Krško. Pisalo se je davno leto 1956, ko so prijatelji, ki so se že pred tem preselili iz rodne Makedonije (danes Severne Makedonije) v Slovenijo, navdušili z opisom prelepe dežele in prijaznih ljudi tudi Ismeta Kahrimanija, da se je preselil v Krško, kjer je videl priložnost, da odpre dobro slaščičarsko obrt. Ob preselitvi, pravi Ismetova vnukinja, družina ni naletela na posebne težave, saj so se zavedali, da je ob trdem delu pogoj za uspeh tudi dobro sobivanje z okoljem, v katerem živiš, zato so se vsi člani družine z veliko dobre volje hitro naučili tako slovenskega jezika kot vzpostavili dober odnos s sosedi, s katerimi, in širšo okolico, so še dandanes povezani in si priskočijo po potrebi tudi na pomoč. Za Ismetom je slaščičarsko obrt nadaljeval njegov sin Gzim Kahrimani, ki je slaščičarno poimenoval Jagoda ter si zadal in realiziral cilj, da bo strankam ponudil ne le pestre palete okusov kakovostnih sladoledov, temveč tudi razširil dejavnost. Tako jo danes izvajajo na dveh lokacijah, in sicer v starem mestnem jedru Krškega in na Vidmu. Družinsko tradicijo že uspešno uri in nadaljuje tudi Ismetov vnuk Bajur, glede na to, da veliko veselja že v rosnih letih izkazuje pravnuk Isa, pa je videti, da se bo tradicionalna slaščičarska obrt družine nadaljevala tudi v prihodnjih desetletjih. V družini Kahrimani pravijo, da je »Posavje dovolj odprto za sprejemanje in podporo podjetniški iniciativi, ki se lahko z dobro povezanostjo med generacijami in vselej novimi idejami uspešno razvija«. Leta 2013 je Krajevna skupnost mesta Krško Ismetu Kahrimaniju za razvoj in ohranjanje slaščičarske dejavnosti v mestu podelila najvišje krajevno priznanje – plaketo KS mesta Krško.

V Posavje s trebuhom za kruhom in je uspel

Ivan Jelančič (1)

Ivan Jelančič je pred 40 leti začel s samostojno podjetniško potjo in se leta 2002 upokojil, danes pa z ženo še vedno priskočita na pomoč svojima hčerkama, ki vodita dimnikarsko podjetje Snedim (foto: osebni arhiv).

Zdaj pa še v Sevnico, kamor se je po končani osnovni šoli v Slavoniji leta 1968 preselil Ivan Jelančič. Ker so bile v njegovem rodnem kraju Nova Gradiška razmere za mlade, ki so končali osnovno šolo, »krute«, kot jih je označil, ni bilo možnosti vpisa v nadaljnje šolanje ali zaposlitve, zato se je odločil iti v svet s trebuhom za kruhom. Takrat kot 14-letni deček je torej priromal v Sevnico. »Sprva ne z veseljem, vendar mi ni preostalo drugega, kot da sem se začel učiti za dimnikarja,« se spominja prvih začetkov po preselitvi v Posavje. Poklicno izobraževanje je zaključil v Mariboru in se takoj zaposlil pri takratnem dimnikarskem obrtniku Silvu Osovnikarju v Sevnici. Leta 1979, torej pred 40 leti, je Jelančič začel s samostojno obrtniško potjo. Naprej je delal sam, opisuje, nato je začel zaradi povečanega obsega dela zaposlovati nove dimnikarje. Leta 2002 se je upokojil, tako da je obrt prevzela žena Ana. Na prehojeno obrtniško pot ga vežejo lepi spomini: »Imeli smo zaposlenih tudi 33 dimnikarjev in še v pisarni. Pridobivali smo nove terene – občine in skrbeli za požarno varnost ter s tem za varnost ljudi in premoženja. Z vestnim delom smo opravljali delo na območju Posavja in tudi širše.« Z ženino upokojitvijo sta posle prevzeli hčeri Snežana in Mojca, a jima starša še zmeraj priskočita na pomoč. Jelančič še dodaja, da so se po spremembi zakonodaje razmere na trgu spremenile, vendar so se organizirali in njihov posel teče naprej. Zdaj pod imenom Snedim opravljajo storitve na območju celotne Slovenije. Vseskozi skrbijo za izobraževanje kadra in se trudijo biti prijazno podjetje tako za zaposlene kot za njihove uporabnike dimnikarskih storitev. »Ob preselitvi sem bil kot mlad fant dobro sprejet v novo okolje. Nisem poznal jezika, navad, novih ljudi, vendar sem se uspel z veliko truda in dobre volje ob pomoči nekaterih, ki so me vzeli za svojega, vključiti v okolje in delo in še danes sem jim za to hvaležen,« pove in še dodaja svojo ugotovitev, da sta tako Posavje kot tudi Slovenija prijazna regija oz. dežela, »in kot priseljenec nisem imel težav, kajti poskusil sem se vklopiti v to kulturo, navade in uspel sem ter sem vesel in hvaležen vsem, ki so mi pomagali in stali ob strani«.

Projekt »See me in« za podjetnike migrante

Kot ste lahko razbrali iz pričevanj treh izbranih podjetnikov priseljencev iz nam bližnjih držav, ima zelo velik pomen podpora bivalnega okolja. Podjetniki s priseljenskim ozadjem se namreč srečujejo z različnimi izzivi pri razvoju svojega poslovanja, naj bodo to jezikovne ovire, otežen dostop do informacij in tehnologij, nepoznavanje kulture in zakonodaje, zaposlovanje ipd. Velja, da je podjetništvo močno gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, s spodbujanjem podjetij regije postajajo močnejše. Še posebej je podpora pomembna pri potencialnih podjetnikih migrantih, tudi tistih, ki prihajajo iz tretjih držav. V ta namen je aprila letos začel teči evropski projekt »See me in«, ki podpira slovenske podjetnike priseljence iz tretjih držav prve generacije ali potomce na področju prehrane, mode in obrti. Do marca 2022, ko se projekt zaključi, bodo partnerji v sodelovanju s strokovnjaki pripravili tudi poseben program usposabljanja o izbranih temah, ki so prilagojene potrebam ciljnih skupin ter usklajene z obstoječimi institucijami in njihovimi ponudbami. Poseben poudarek je na usposabljanjih za trajnostno upravljanje podjetij. Projekt tudi spodbuja B2B izmenjavo med podjetniki iz Slovenije in podjetniki v državah partnericah, omogoča udeležbo na mednarodnih sejmih, podpira tržne kampanje ter organizira lokalne prireditve in obiske podjetij, je zapisano na spletni strani Združenja Socialna ekonomija Slovenije, enega od slovenskih partnerjev projekta.

Mimogrede, raziskava EU o delovni sili, ki je bila narejena na začetku tega desetletja, med drugim kaže, da so migranti ponavadi podjetnejši kot domačini. Zanimiv je tudi podatek, da se v srednji in vzhodni Evropi priseljenci samozaposlujejo v večji meri kot domačini, v južni Evropi pa je ravno obratno. V Posavju poznamo še kar nekaj podobnih uspešnih zgodb podjetnikov priseljencev predvsem iz balkanskih držav. Njihovih zgodb ne gre prezreti, saj so pozitiven primer tega, da ni nobena od vseh preprek, ki se pojavijo s preselitvijo v drugo državo, tako visoka, da se ne bi dalo ustvariti zgledne podjetniške zgodbe, ki se uspe uveljaviti tudi v novem, sprva tujem okolju.

Rok Retelj

Prispevek o uspešnih podjetnikih priseljencih v Posavju je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 21. novembra 2019.
« Nazaj na seznam