Časopis za pokrajino Posavje
28.01.2023
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Prvi kolesarski as je bil naše gore list

Objavljeno: Petek, 19.08.2022    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Franjo Gregl

Franc Gregl

V današnji številki Posavskega obzornika v rubriki Majhni kraji – veliki ljudje nadaljujemo s kratkimi biografskimi prispevki, katerih namen je naslednji: »Medtem ko naša regija v velikem zagonu pridobiva nove in nove projekte, ki se dičijo s kilometri novega asfalta in kubiki betona, ko naša središča in vse bolj tudi manjše kraje osvaja "veliki digitalni brat", (pre)pogosto pozabljamo na naše prednike. Med njimi so bili številni, ki so zrasli v majhnih vasicah ob krompirju, zelju in repi, ob skorjici kruha in šalici mleka, vse to si današnje generacije težko predstavljajo. Pa vendar so, če se jim je le ponudila priložnost, da so lahko odšli v večje kraje ali celo prestolnice, pridno pridobivali znanje in zatem izkoristili svoj talent in z vztrajnostjo dosegli uspehe v znanosti, umetnosti, športu, pa tudi v gospodarstvu, politiki in še marsikod. Njihovemu spominu so namenjene te vrstice danes in v prihodnje.

Že leta 2005 smo v Posavskem obzorniku na kratko pisali o Francu Greglu, najboljšem kolesarju Avstro-ogrske, ki se je rodil 5. avgusta 1891 v Bračni vasi pri Bizeljskem, pred dvema dnevoma pa je minilo 106 let od njegove prezgodnje smrti (16. 8. 1916). Kot mnogi iz obsavskih in obsoteljskih krajev je šel iskat življenjsko srečo v bližnje veliko mesto Zagreb in se izučil za mehanika, ob tem pa se kmalu navdušil nad kolesarstvom, zato je bil Franjo, kot so mu pravili, sprejet v Hrvatski klub biciklista Sokol.

Nesojeni udeleženec olimpijskih iger

Gregl velja za enega najboljših kolesarjev z začetka 20. stoletja, saj je zmagoval v konkurenci najboljših evropskih dirkačev. Tako je kar petkrat osvojil prvenstvo Hrvaške in Slavonije (1909–1913), na prvi dirki za Prvenstvo južnih Slovanov (Ljubljana – Trst, 1909) je bil drugi, nato pa je leta 1910 in 1912 zmagal. Za njegov največji športni uspeh pa velja zmaga na 250 kilometrski dirki za »zlato kolo« v Budimpešti, ki je v bistvu pomenila, da se je kot 21-letnik uvrstil na letne olimpijske igre v švedskem Stockholmu 1912. Ker pa ni hotel nastopiti pod madžarsko oz. avstro-ogrsko zastavo, se iger ni udeležil.

Najbrž lahko tudi to dejanje vzamemo kot znak vse večjega nezadovoljstva in nemira med narodi na Balkanu, kar se je po vojaških spopadih in številnih žrtvah končalo z razpadom velike Avstro-ogrske monarhije. Gregl je moral jeseni 1912 k vojakom v K(o)rmin (današnja italijanska pokrajina Furlanija -Julijska krajina), vendar se je kljub temu lahko udeleževal kolesarskih dirk. Ena takih je bila velika krožna dirka po Krasu, ki jo je 4. maja 1913 organiziralo kolesarsko društvo »Gorica«. Gregl si je prislužil zlato uro z verižico, saj je na 140 m dolgi progi zmagal s časom 4 ure in 52 minut. Najboljši je bil na tej dirki tudi naslednje leto.

Junija 1913 je sodeloval na dirki Dunaj – Brno – Dunaj v dolžini 280 km in jo prevozil v 10 urah in 34 minutah v dežju v konkurenci 72 kolesarjev, pred tem pa je s prednostjo 79 minut zmagal pred tekmecema iz Avstrije in Nemčije tudi na zahtevni, 351 km dolgi gorski dirki na Tirolskem. 20. julija 1913 je Gregl za eno četrtino dolžine kolesa izgubil dvoboj z najboljšim avstrijskim tekmovalcem Kramarjem, katerega je do takrat vedno premagoval. Šlo je za 390 km dolgo dirko Dunaj – Gradec – Dunaj, ki je trajala 14 ur, 47 minut in 45 sekund. Gregl se je zaman pritožil, da ga je Kramar nekaj pred ciljem oviral.

V naslednjem, za milijone Evropejcev in kasneje tudi za mladega športnika usodnem letu 1914, ga 23. maja najdemo med udeleženci velike vojaške kolesarske dirke v okolici takrat še mirne Ljubljane, kjer si je kot član kolesarske stotnije 20. lovskega bataljona za zmago v najtežji disciplini pod popolno bojno opremo prislužil nagrado cesarja Franca Jožefa. Podelila mu jo je žena znanega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Svojo zadnjo dirko je kolesar z Bizeljskega odpeljal 20. julija 1914, torej le osem dni pred začetkom prve svetovne vojne, ko je zmagal na 188-kilometrski gorski dirki okoli Hochschwaba na Zgornjem Štajerskem s 24 minutami prednosti pred tekmeci.

Greglovo sodelovanje v prvi svetovni vojni se je namreč končalo tragično. Zaradi zanimanja za tehniko se je prijavil k letalcem in komaj 25-leten izgubil življenje v zračni bitki nad Komnom, kjer so ga tudi pokopali. Dve desetletji kasneje so njegove posmrtne ostanke z veliko pogrebno slovesnostjo preselili na zagrebški Mirogoj.

Greglov naslednik z Obrežja

Zanimivo je, da je bil še eden izmed zelo uspešnih kolesarjev pred drugo vojno z območja današnjega Posavja, in sicer August Prosenik – Gusti, ki se je 25. avgusta 1916 rodil v Jesenicah na Dolenjskem oziroma natančneje na Obrežju. Tudi on se je kot najstnik prišel učit za poklic (mehanika) v Zagreb, kjer je leta 1932 začel ukvarjati s kolesarstvom in že dve leti pozneje zabeležil prve uspehe, med drugi je zmagal na memorialu Franje Gregla. S slednjim ga povezuje tudi to, da je bil njegov trener Ivan Šnidaršić – Šani, ki je bil pred tem že maser in trener Greglu.

Prosenik je imel izjemne športne uspehe tako v kraljevini SHS kot kasneje v FLR Jugoslaviji, omenimo le, da je bil trikratni prvak Jugoslavije (1936, 1937 in 1940) in leta 1937 zmagal na prvi večetapni dirki Skozi Hrvaško in Slovenijo. Nastopil je tudi na letnih olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, kjer je dosegel 12. mesto, a za zmagovalcem zaostal le dobri dve sekundi. Njegov največji povojni uspeh je bila zmaga na mednarodni dirki miru Praga – Varšava leta 1948. Umrl je leta 1975 v Zagrebu, kjer zaradi velikih zaslug za hrvaški šport ena izmed ulic nosi njegovo ime, pokopan pa je bil v rojstnem kraju.

S. M., M. M.
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki