Reka Sava – naravni zaklad, ki poganja našo regijo
Sava – reka, ki nas povezuje
Mednarodni dan reke Save vsako leto 1. junija obeležujejo štiri države, skozi katere teče ta 944 km dolga lepotica. Njena izvira, Sava Dolinka in Sava Bohinjka, se pri Radovljici združita in nadaljujeta pot čez Slovenijo, kjer teče kar 220 km reke, Hrvaško, Bosno in Hercegovino vse do Beograda, kjer se Sava izlije v Donavo.
Reka Sava ima že od nekdaj velik pomen za ljudi, ki živijo z njo. Skozi zgodovino je pozitivno vplivala na življenje prebivalcev ob njej, vendar je s svojim hudourniškim značajem slednjim znala prinesti tudi nemalo preglavic in težav. Deroča in umazana reka je povzročala veliko gospodarsko škodo, saj je večkrat prestopila bregove in uničevala premoženje, kmetijske pridelke in ostale infrastrukturne objekte. V preteklosti je bila Sava v Posavju precej nedostopna in neatraktivna za sprehod in počitek ob njej. Danes je njena podoba povsem drugačna.
Sava ni le
vir življenja in habitat za številne rastlinske in živalske vrste, temveč je tudi
gonilo gospodarskega in družbenega razvoja regije ter pomemben
vir trajnostne energije. Z izgradnjo hidroelektrarn na Savi smo pridobili možnost proizvodnje čiste, obnovljive energije, brez izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kar je izrednega pomena v boju proti podnebnim spremembam.
Voda je ena izmed osnovnih dobrin, ki jih potrebujemo za preživetje
Voda, hrana in energija so osnovne dobrine, ki jih poleg prostora potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razvijati. Hidroelektrarne omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo čisto električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode ter omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, neodvisno od podnebnih sprememb.
Voda postaja vedno bolj pomembna strateška dobrina. Potrebujemo jo za proizvodnjo električne energije, hrane, krepitev zalog pitne vode, izboljševanje naravnih habitatov in drugo. Možnost njenega zadrževanja je za Slovenijo predvsem privilegij v procesu prilagajanja podnebnim spremembam in krepitvi odpornosti. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave in suše, so praktično že del našega vsakdanjika, kar lahko pomeni, da je voda bolj omejena, nepredvidljiva, onesnažena ali vse našteto. Zato je odgovorno, varno in
učinkovito upravljanje vodnih virov ključno za zagotavljanje in ohranjanje le-teh. Vse to kliče po povezovanju različnih strokovnih znanj, sodelovanju in vključevanju različnih deležnikov ter uvajanju celovitih rešitev, ki bodo zadovoljile potrebe različnih deležnikov v prostoru in krepile trajnostni razvoj.
Upravljati je treba področja urbanizma, zaščite pred poplavami, kmetijstva, gospodarstva, družbe, narave, pitne vode in ne nazadnje področje rabe energetskega potenciala. Odgovor na to predstavljajo tudi
večnamenski projekti na rekah, kot je
veriga spodnjesavskih hidroelektrarn. Z izkoriščanjem
vodnega potenciala reke Save in pozitivnih
sinergijskih učinkov večnamenskih infrastrukturnih projektov lahko pomembno pripomoremo k zagotavljanju pitne vode, pogojev za bivanje in k trajnostnemu razvoju.
Hidroelektrarna Brežice
Večnamenski vodarsko-energetski projekti na spodnji Savi
V družbi HESS s pomočjo vode, kot najčistejšega vira energije, Sloveniji zagotavljamo dragocen delež proizvodnje
električne energije iz
obnovljivih virov. Električna energija je gonilo svetovnega gospodarstva in je v veliki meri tesno povezana z vodo in pretočnimi akumulacijami, ki jih v te namene uporabljajo hidroelektrarne.
Večnamenski vodarsko-energetski projekti na Savi poleg proizvodnje
čiste električne
energije in urejene
protipoplavne zaščite zagotavljajo dvig podzemne vode in s tem pripomorejo k zanesljivosti oskrbe s
pitno vodo ter hkrati omogočajo
namakanje kmetijskih površin. Gladina podzemne vode namreč med letom niha, saj je odvisna od padavin in nihanja gladine vodotokov, iz katerih se napaja, predvsem pa niha zaradi rabe. Predstavlja pa pomemben vir pitne vode, saj zagotavlja skoraj celotno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji. Pomembna je tudi za kmetijstvo in sadjarstvo, kjer se uporablja neposredno za namakanje in proizvodnjo hrane, oziroma je ustrezen nivo podzemne vode pomemben za zagotavljanje boljših pogojev za izvajanje posameznih dejavnosti. Pri načrtovanju in gradnji hidroelektrarn je velika pozornost namenjena tudi naravovarstvenim ureditvam, s katerimi je poskrbljeno za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Velika globina pretočnih akumulacij ohranja nizko temperaturo vode in tudi na tak način omogoča boljše življenjske pogoje za vodne živali.
Na primeru spodnje Save je uporabljen t. i.
interdisciplinarni model, ki izpostavlja pomen
odgovorne rabe voda na način, da se dosegajo okoljska in energetska infrastrukturna odličnost, socialni in gospodarski razvoj ter ohranjanje konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Reka Sava s pretočnimi akumulacijami v današnjem času omogoča razvoj številnih gospodarskih, turističnih in športnih dejavnosti ter tako povezuje prebivalce vzdolž celotnega porečja in prispeva k boljši kvaliteti življenja ob njej in širše.
Vir: HESS