Replika kapele Božjega groba

Naša kulturna dediščina je tudi sakralni spomenik, ki stoji na manjši vzpetini nad starim in novim delom sevniškega pokopališča. To je kapela Božjega groba. Le-ta je posnetek uničenega jeruzalemskega Božjega groba.

V Sloveniji je 14 ohranjenih tovrstnih kapel, a sevniška je največja. Povzema tloris in podobo originala in jo zato lahko uvrščamo med avtentične posnetke. Stavbo je po modelu cerkve Božjega groba v Jeruzalemu dal leta 1730 sezidati takratni lastnik gornjega sevniškega gradu Anton Jožef grof Auersperg, ki je bil velik ljubitelj umetnosti in knjig. Kapela je brez oken (ima samo lini na dveh straneh). Položnejša šotorasta streha ima slemensko točko (vanjo se stekajo vse strešne ploskve) v obliki šesterokotnega kamnitega stolpiča s kupolo in križem. Zunanjost objekta krasi deset stebričev z arkadnimi loki. Stavba je v notranjosti sestavljena iz dveh delov: predprostora in Kristusovega groba. Notranja kapela Kristusovega groba ima banjast obok in vanj so na obeh straneh vrezane sosvodnice (trikotne vdolbine v spodnjem delu oboka). Notranja oprema prostora je skromna – ob njeni zahodni steni je oltar, nad njim je oljnata podoba s prizorom polaganja Jezusa v grob; pod oltarno mizo je grob s kipom mrtvega Jezusa.

Do kapele je kar nekaj desetletij vodila iz starega sevniškega mestnega jedra romarska pot, imenovana Kalvarija. To je bila pot trpljenja ali križev pot, ob kateri je stalo pet kapelic žalostnega dela rožnega venca (dandanes je v precej slabem stanju vidna prva kapelica ob poti in v nadaljevanju so vidni ostanki še ene izmed petih kapelic). Na veliki petek je običajno potekala tudi procesija križevega pota. Kapela Božjega groba je sakralna stavbna dediščina in kulturni spomenik lokalnega pomena na območju sevniške občine. 

S. R