Ribe so lovile v vrečo iz jute
Prikaz ženskega ribolova v reki Mirni na razstavi v okviru projekta Riba je IN (hrani Tehniški muzej Slovenije)
V spodnjem starem sevniškem gradu je
v okviru projekta
Riba je IN urejena fotografska razstava z zanimivi ribiškimi predmeti in predstavitvijo zgodovine ribolova na Sevniškem. V prvi polovici 20. stoletja so se ribolova v zgodnji pomladi ob drstenju podusti v reki Mirni lotile tudi ženske (v drugi polovici 20. stoletja je bil tak način ribolova prepovedan).
Podusti so se spomladi (od marca do maja) v velikih jatah zbirale na drstitvi v Mirni, in sicer od jezu pri nekdanji žagi v Dolenjem Boštanju do izliva v Savo. Ročnega ribolova v plitvi, od 20 do 30 cm visoki deroči ter mrzli vodi, so se organizirano v skupini udeleževale domačinke.
Ribolovke so najprej na bregu reke zakurile ogenj, se sezule, povlekle svoja dolga krila nad kolena, si jih pritrdila okoli pasu ter si pripasale ’lauške’ (v predpasnik prirejene vreče iz jute), v katere so dajale ulovljene ribe. Na znak vodje so se ženske prijele za roke in zabredle v mrzlo vodo in se v njej razporedile po širini struge, se obrnile proti vodnemu toku, po katerem so plavale ribe ter jih skušale zgrabiti. »Po približno petih do desetih minutah ribolova, ko je bilo v žakljevinastih predpasnikih pri najbolj spretnih lovkah okoli deset, pri manj spretnih pa tudi samo tri ribe, ko so noge od mraza že malo otrdele, smo se druga za drugo z ulovom prebijale na breg.
Lov podusti se je pogosto odvijal od mraka do svita, ribolovke smo šle na noč v vodo najmanj trikrat, a če je bilo rib veliko tudi vsako uro,« so zapisani spomini starejših krajank v knjigi Ukročena lepotica.
Projekt Riba je IN je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Republike Slovenije. Za vsebino je odgovorna Občina Sevnica. Organ upravljanja, določen za izvajanje Operativnega programa za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.