Rudarska uniforma in železna paradna palica – statusni simbol rudarjev

V rubriki Po sledeh naše dediščine smo se tokrat odpravili k zbiratelju Antonu Petroviču na Senovo. Slednji ima bogato zbirko rudarskih eksponatov, ki pričajo o nekdanji, več kot 200-letni premogovni dejavnosti v kraju, ki je vplivala tako na način življenja kot sam razvoj kraja.

Za predstavitev v omenjeni rubriki smo izbrali rudarsko uniformo in železno paradno palico, v obeh primerih pa gre za statusni simbol. Rudarska uniforma ni bila samoumevni kos oblačila, pravi Anton Petrovič, temveč si jo je moral rudar zaslužiti oz. v največ primerih prigarati z udarniškim delom, nakar mu jo je, praviloma na predlog nadzornika, kupila uprava. Slavnostno oblačilo so nosili rudarji predvsem ob praznikih, denimo 4. decembra ob godovanju zaščitnice rudarjev sv. Barbare in na praznik rudarjev 3. julija, nekateri so si jo nadeli tudi za udeležbo na delavskih zasedanjih ali drugih z rudarjenjem povezanih uradnih ali svečanih priložnostih. Na črnem rudarskem suknjiču – poleg tega so bili sestavni del uniforme še hlače, kapa in bele rokavice – izstopa 28 zlatih gumbov, kar predstavlja starost sv. Barbare ob njeni smrti, vanje pa je odtisnjen po celem svetu uveljavljen rudarski znak – kladivo in dleto, ki ponazarja odkopni orodji. Še neprimerno redkejšo opravo rudarja pa je predstavljala paradna palica ali 'spazierstock', kakor so jo imenovali. 100 cm dolga železna palica prvotno izvira iz nadzorniške palice, ki so jo 'štajgerji' (nadzorniki) v jami uporabljali za preverjanje potencialnih zruškov oz. za obtrkavanje, preverjanje trdnosti tramov, stropov in sten jaškov, kasneje je palica, prav tako z vkovanim rudarskim grbom, predstavljala imetnikov visok statusni simbol. Petrovič je paradno palico, ki datira iz obdobja med 1. in 2. sv. vojno, sicer pridobil na Senovem, vendar pa osebno ni prepričan, da tudi dejansko izvira iz senovskega rudnika oz. imetnika s Senovega ali je bila zgolj v kraj prenesena ob kakšni priložnosti, saj so zelo redke in so jih praviloma posedovali posamezniki v bogatejših rudnikih, kot sta denimo Idrija in Mežica.

B. Mavsar