Časopis za pokrajino Posavje
28.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

S sončnimi elektrarnami do samooskrbe: Kot sladica pri kosilu – samo od njih ne moremo živeti, so pa zelo dobrodošle

Objavljeno: Četrtek, 01.10.2020    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Sončne celice-20200924-004

Primer sončne elektrarne na strehi Šolskega centra Krško–Sevnica (foto: M. M.)

Sonce je kot neusahljiv in neomejen vir energije od nekdaj privlačilo človekovo pozornost in domišljijo, z razvojem znanosti in tehnologije pa smo naše apetite po njenem izkoriščanju lahko uresničili oz. jih še vedno izpopolnjujemo. Sončno energijo sicer lahko spremenimo v nam uporabne oblike energije na več načinov, tokrat pa se bomo posvetili v zadnjem času zelo aktualni temi – proizvodnji električne energije s pomočjo sonca. Za pojasnila smo prosili strokovnjaka na tem področju, izr. prof. dr. Sebastijana Semeta s Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru s sedežem v Krškem.

Kot pravi dr. Sebastijan Seme, zgodovina in razvoj sončnih elektrarn segata v sredino 19. stoletja, ko je francoski fizik Alexandre Edmond Becquerel odkril fizikalni pojav, ki opisuje pretvorbo energije sončnega sevanja, natančneje energijo svetlobnih delcev fotonov, v električno energijo. »Prve sončne celice so se uporabile v vesoljski (satelitski) tehnologiji sredi 20. stoletja, ko je bil izstreljen prvi satelit v vesolje.
Sebastjan Seme-Fakulteta za energetiko (1)

Izr. prof. dr. Sebastijan Seme

Naftna kriza v začetku 70. let je privedla do postavitve prvih večjih sončnih elektrarn, predvsem v ZDA. Prva sončna elektrarna v Sloveniji je bila postavljena leta 2001, do danes pa je v Sloveniji postavljenih že več kot 8000 sončnih elektrarn,« pojasnjuje.
 
Poskusimo na čim bolj poljuden način opisati koncept delovanja sončne elektrarne. Glavni elementi sončne elektrarne so sončni moduli (telo elektrarne), ki predstavljajo tudi največji del investicije, razsmerniki (srce elektrarne), ki so njen najbolj občutljiv del, in ostala oprema (nosilna konstrukcija, napeljava, zaščita, merilne naprave, daljinski nadzor in drugo). »Ko so sončni moduli izpostavljeni svetlobi z dovolj veliko energijo, se proces zbijanja elektronov nadaljuje in sončni modul ves čas generira enosmerni električni tok. Generiran enosmerni električni tok je sorazmeren z gostoto moči sončnega sevanja na sončni modul. Razsmernik enosmerno napetost na svojem vhodu razsmeri v izmenično napetost na izhodu. Sončna elektrarna je lahko priključena direktno na električno omrežje ali pa je nanj priključena preko transformatorja,« pravi sogovornik.
 
Pomislekov je čedalje manj oz. obstajajo rešitve
 
Sončnih elektrarn seveda ne moremo postaviti kjerkoli oz. je treba pri tem upoštevati nekatere pogoje oz. kriterije, pravi Seme. V prvi vrsti moramo upoštevati konfiguracijo postavitve, to je usmerjenost proti jugu (jugovzhod ali jugozahod) in pod naklonom med 20 in 40 stopinj (optimalno 35 stopinj). Najpogosteje se sončne elektrarne postavljajo na strehe, zato je treba zagotoviti dovolj veliko površino. Pri postavitvi sončnih modulov na streho moramo paziti na morebitno senčenje s strani dimnikov, okoliških dreves in drugih motečih elementov, saj so največje napake pri postavitvah sončnih elektrarn narejene ravno zaradi senčenja sončnih modulov.

Sončne elektrarne so pomemben vir proizvodnje električne energije predvsem z vidika razpršene proizvodnje in samooskrbe.

V minulih letih, ko so se tudi v našem okolju začele pojavljati prve sončne elektrarne na strehah tako javnih kot zasebnih objektov, smo pogostokrat slišali pomisleke oz. opozorila, da je objekte s tovrstnimi elektrarnami na strehah težko gasiti v primeru požara. »Res je, da so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede gašenja sončnih elektrarn, vendar je tudi na tem področju stroka že podala smernice in navodila, kako pristopiti k tovrstnim ukrepom,« pojasnjuje Seme. Morda še tehtnejši pomislek pa je tisti v zvezi s stroški razgradnje odsluženih sončnih modulov. Kot pravi naš sogovornik, direktiva Evropske unije opredeljuje področje zbiranja in ponovne uporabe odpadne električne in elektronske opreme (angleško Waste of Electrical and Electronic Equipment – WEEE): »Tako trenutna zakonodaja nalaga uvoznikom oz. proizvajalcem, ki sončne module prodajajo na trgu Republike Slovenije, da zagotovijo ustrezno zbiranje in predelavo. Trenutno najbolj razširjena organizacija, ki prevzema odslužene sončne module z namenom njihove reciklaže, je PV Cycle (http://www.pvcycle.org). Navedena organizacija ima preko pogodbenih partnerjev
prevzemna mesta tudi v Sloveniji.«
 
Do elektrarne s pomočjo eko subvencij
 
Kot trajnosten, obnovljiv in neusahljiv vir energije so investitorji v sončne elektrarne že kar nekaj let deležni podpor oz. subvencij. Prve podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (OVE), med katere spadajo tudi sončne elektrarne, so pri nas veljale med letoma 2009 in 2014, takrat se je zgodil tudi največji razcvet sončnih elektrarn v Sloveniji. Trenutno so aktualne subvencije, ki jih ponuja Eko Sklad v obliki nepovratnih finančnih spodbud/pomoči za postavitev sončnih elektrarn v višini 180 EUR za 1 kVA, prav tako je od leta 2019 sprejeta Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki omogoča priključitev sončne elektrarne znotraj lastnega odjema. Na podlagi tega postavitev sončne elektrarne in njeno vzdrževanje ponuja kar nekaj tako večjih kot manjših podjetij.
 
Seme je prepričan, da so sončne elektrarne pomemben vir proizvodnje električne energije predvsem z vidika razpršene proizvodnje in samooskrbe. Po njegovem mnenju bo število sončnih elektrarn še naprej naraščalo, seveda bodo te elektrarne predvsem na strehah hiš. »Za sončne elektrarne lahko rečemo, da so kot sladica pri kosilu. Vsako dobro kosilo vsebuje tudi sladico. Samo od sončnih elektrarn seveda ne moremo 'živeti' oziroma ne moremo zgolj z njimi proizvesti dovolj električne energije za celotno Slovenijo, lahko pa s sončnimi elektrarnami prispevamo k uporabi obnovljivih virov energije,« zaključuje.
 
Peter Pavlovič

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.
 
« Nazaj na seznam