Slovar »starosta med starostami«

Bibliotekarka Urška Šoštar z najstarejšo knjigo v rokah
1. april odpira vrata v mesec knjig, saj bo jutrišnji dan potekal v znamenju mednarodnega dneva knjig za otroke, 23. april pa bo zaznamovan z mednarodnim dnem knjige in avtorskih pravic. Mi pa v znamenju knjige in naše rubrike Najstarejši pri nas predstavljamo
Capelinov latinski slovar iz leta 1502.S tem namenom so nam v Valvasorjevi knjižnici krško odprli vrata kapucinske knjižnice, v kateri se v dragocenem knjižnem fondu kot najstarejša izmed postinkunabul (knjige, natisnjene med leti 1500 in 1540) nahaja Capelinov latinski slovar, četudi je knjižnica imela v preteklosti v posesti še starejše inkunabule (prvotiski, natisnjeni pred letom 1500), ki pa so danes v hrambi Posavskega muzeja Brežice in Narodne univerzitetne knjižnice Ljubljana.
Kot je slovar opisala bibliotekarka
Urška Šoštar, ga je spisal Ambrosius Capelinus iz Bergama: »Tovrstne knjige, kot je Capelinov slovar iz leta 1502, so posebne zato, ker ohranjajo lastnosti starih srednjeveških rokopisnih knjig. Četudi njen naslovni list ni ohranjen, je njen izid zabeležen v rimskih številkah na koncu knjige, tudi informaciji o avtorstvu in tisku so pri tovrstnih knjigah navedene bodisi na začetku bodisi na koncu knjige in ne v kolofonu kot ga poznamo danes. Format knjige je kvart, značilen za stare tiske, to je višina hrbta knjige do 35 cm, dotični slovar pa meri 30,5 cm. Besedilo v slovarju je zgoščeno, natisnjeno na ročno izdelanem papirju, kar je razvidno iz vodnega tiska, pri katerem so proti svetlobi na papirju vidne debelejše navpične in tanjše vodoravne črte, kar kaže na uporabo kovinske žice pri kovinskem situ. Za prvotiske je tudi značilno, da strani niso klasično oštevilčene, pač pa so označene tiskovne pole s signaturami, najpogostejše črkami, register signatur pa je praviloma naveden v zaključku knjige. Sam videz knjige je skromen, kar je značilno za skromen uboštveni red kapucinov, vezava lepo ohranjena, platnice so oblečene v pergament. Slovar sicer ni bil v lasti tukajšnje kapucinske knjižnice, saj je v Ex Librisu, grafični oznaki, s katero lastnik označi knjigo, naveden duhovnik Joannes Cromer, se pravi, da je bila v tukajšnjo knjižnico prinesena.«
Šoštarjeva je še povedala, da stare knjige narekujejo tudi posebno hrambo in rokovanje. Pregledovanje in listanje knjig je dovoljeno le z nadetimi bombažnimi rokavicami, knjige pa je treba hraniti v prostoru s konstantno temperaturo med 18 in 20 stopnjami Celzija, vlaga v prostoru pa mora znašati med 40 in 60 promili. Odsvetovana je tudi svetloba, zato imajo v krški knjižnici v času, ko nimajo najavljenih skupin, okna kapucinske knjižnice zatemnjena.
B. Mavsar