Srebrna vas za zlata leta v jeseni življenja

Z vidika zagotavljanja ustreznega bivališča in varnosti, z upoštevanjem funkcionalnih vidikov ter vpetosti v širši sistem lokalne skupnosti, izdelan koncept Pametne srebrne vasi prinaša že dodobra prostorsko in organizacijsko zasnovo bivanjske skupnosti za starejše z dolgotrajno oskrbo.

Demografske in sociološke študije že desetletja opozarjajo, da smo v Sloveniji vse hitreje starajoča se družba, saj je vsak peti državljan starejši od 65 let, čez deset let pa bodo ti predstavljali že 25 odstotkov celotnega prebivalstva. Če zanemarimo dejstvo, da je staranje prebivalstva tudi posledica upadanja rodnosti po letu 1965, ko se je zaključila 20-let­na eksplozija rojstev ali t. i. obdobje baby boom generacij, lahko starajočo se družbo okvalificiramo tudi kot dosežek družbe, pogojen z vsestranskim razvojem in dvigom kakovosti življenja. Hkrati staranje prebivalstva narekuje potrebo po zagotavljanju vse večjega obsega nudenja pomoči osebam v tretjem živ­ljenjskem obdobju, to je po dolgotrajni oskrbi, na področju katere pa Slovenija po razvoju konceptov in zaradi nesprejete sistemske ureditve, predvsem zaradi iskanja virov financiranja, z nekaj desetletno zamudo stopica za zahodno Evropo.
 
Koncept dolgotrajne oskrbe predvideva deinstitucionalizacijo oskrbe starejšega prebivalstva oziroma gradnjo domov za starejše občane v veliko manjšem obsegu kot v preteklih desetletjih. Seveda to ne pomeni ukinitve institucionalnega varstva starejših ali zaprtja že obstoječih domov, temveč gradnjo enot, funkcionalno prilagojenih vsem starostim, v katerih bo omogočeno življenje manjših skupin starostnikov s servisnimi prostori oskrbe in prijaznimi zunanjimi površinami. Takšen koncept nadgrajuje oskrbovana stanovanja z vzpostavitvijo podpornih in specializiranih storitev (zdravstvenih in socialnih), ki bodo na dolgi rok nadomestile potrebo po institucionalni oskrbi za vse generacije tudi za manj mobilne osebe.
 
Krško z okvirno shemo dolgotrajne oskrbe
 
Ker se breme starosti prebivalstva ne prenaša le na državo, temveč tudi na lokalno skupnost, je slednja na svojem območju poleg izvajanja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in ostale občinske infrastrukture, izvajanja lokalne javne službe varstva okolja, zagotavljanja pogojev za izvajanje predšolskega varstva ter osnovnega šolstva idr. dolžna med drugim zagotavljati pogoje za čim kvalitetnejše bivanje svojih občanov, še posebej ranljivih skupin, med katere sodijo starostniki. Občina Krško namenja oskrbi starejšega prebivalstva relativno veliko pozornosti in tudi sredstev. Trenutno sta v teku gradnja drugega objekta oskrbovanih stanovanj na Spodnjem Griču in prenova zgornje etaže Mercatorjevega marketa na Vidmu v dnevni center za starejše občane, obolele z demenco, ki bo deloval kot enota Doma starejših občanov Krško. Ob tem občina subvencionira uporabnikom socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu efektivno uro neposredne oskrbe kar v višini 70 odstotkov (v letu 2019 je število uporabnikov pomoči na domu na območju občine Krško med letom znašalo okoli 290, čakalna doba upravičencev do storitve pa do meseca dni).

Po podatkih Statističnega urada RS je v začetku leta 2020 na območju občine Krško živelo 1.589 občank in občanov med 65. in 69. letom starosti, ki so z letom že zadostili normativom starostnega upokojevanja, starih med 70 in 74 let je bilo 1.115, od 75 do 79 let 873, od 80 do 84 let 736, od 85 do 89 let 469, 162 je starih od 90 do 94 let, 38 občanov, ki so dopolnili starost od 95 do 99 let, ter dva občana, ki sta dopolnila 100 ali več let. Skupno okoli 5.000 starejših občanov trenutno predstavlja dobrih 19 % celotnega prebivalstva občine, zaradi podaljševanja življenjske dobe pa naj bi se odstotek starejših, ki sicer danes štejejo med 40 in 64 let, čez 20 let ob okvirno enakem številu prebivalstva podvojil, kar pomeni, da bodo starostniki predstavljali med 36 in 37 odstotki v občini Krško živeče populacije.

Iz leto v leto naraščajoče potrebe po navedeni pomoči na domu, vselej zapolnjene kapacitete v Domu starejših občanov Krško, ki lahko sicer prejme v oskrbo dobrih 200 občanov, so narekovale občini načrtovanje in vlaganje sredstev v že navedene investicije, ki so v teku – nova oskrbovana stanovanja bodo predana namenu v začetku leta 2021, dnevni center pa bo zaživel še letos –, pa tudi izdelavo projekta t. i. Pametne srebrne vasi, ki naj bi bil kot eden prvih izdelanih konceptov odgovor na pričakovane potrebe vse bolj dolgožive družbe. Namen izdelave koncepta Pamet­nih srebrnih vasi s konkretnimi prostorskimi rešitvami je, po besedah vodje projekta na Občini Krško mag. Janje Jordan, predstaviti celovit pameten sistem bivanja za starejše z vzpostavljeno dolgotrajno oskrbo, zasnovati prostorski, programski in funkcionalni koncept Pametne srebrne vasi in na njegovi podlagi izbrati različne zasnove bivalnih enot, ki bi jih lahko umeščali v LAS enote po Sloveniji in tudi širše. »S konceptom smo pridobili osnovo tako za prostorsko umeščanje enot kot tudi za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe. Ne nazadnje si želimo, da bi lahko s takšnim konceptom kandidirali tudi za pridobitev EU-sredstev, s katerimi bi lahko uredili tovrstne Pametne srebrne vasi,« je povedala Jordanova.
 
V projektu »Pametne vasi za jutri« sicer sodeluje pet lokalnih akcijskih skupin, poleg LAS Posavje še LAS Prlekija, LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Goričko 2020 in LAS Pri dobrih ljudeh 2020), vsak izmed njih pa izdeluje svoj koncept za vzpostavitev pametnih vasi, vsak s poudarkom na svojem področju. Koncept Pametne srebrne vasi je naletel na izredno pozitiven odziv tudi v Evropskem parlamentu, v katerem je projekt predstavil evropski poslanec Franc Bogovič.
 
Pametne srebrne vasi
 
Koncept Pametne srebrne vasi je za naročnika izdelal Zavod INRISK, Inštitut za raziskavo sistemov, izpostavljenih rizikom, iz Trebnjega, prostorski koncept pa Kulturno društvo Prostor vmes iz Krškega. Izhodišče snovalcem pri načrtovanju so bile potrebe starostnika v dandanašnji družbi in mož­nih vzpostavitvah novih nastanitvenih oblik in enot za starostnike bodisi v obliki novega samostojnega naselja bodisi kot vgradnjo posameznih bivalnih enot na razpoložljive prazne parcele znotraj naselij v mestu ali podeželju, nudenje pomoči in snovanje moderne, odprte, strpne medgeneracijske družbe z razvejano mrežo formalne in neformalne oskrbe starejših generacij. Skratka, izhodišča in cilji koncepta srebrne vasi so na zagotavljanju čim višje ravni polnega in kakovostnega življenja ostarelega posameznika v več med seboj povezanih gospodinjskih skupnostih, na daljšem obdobju posameznikove neodvisnosti, naj si bo preko bivanja v krogu njegove družine ali v primerljivih oblikah sobivanja na območju matičnih občin, medtem ko naj bi v institucionalno oskrbo v bodoče prehajale le osebe, ki so popolnoma odvisne od tuje pomoči.
 
Arhitektke KD Prostor vmes so zasnovale več možnih modelov gradnje naselja oz. t. i. Pametne srebrne vasi, sestavljene iz individualnih manjših hiš, t. i. Zelenih hiš, arhitekturno prilagojenih tako samostojnim uporabnikom, ki pri dnevnih in ostalih opravilih ne bi potrebovali pomoči, kot tistim, ki bi bili zaradi zmanjšanih kognitivnih ali fizično-motoričnih sposobnosti le še delno samostojni. Zasnova vasi bi omogočala na podlagi izkazanih potreb tudi modularno širitev stanovanjskih enot, individualne enote pa bi bile povezane s skupnim večnamenskim prostorom za skupna druženja v naselju ter izvajanje različnih aktivnosti in delavnic, skupno kuhinjo z jedilnico in spremljajočimi podpornimi prostori (medicinska pomoč in nega, vzdrževanje naselja, trgovina, kiosk, frizerski studio, prostor za vodeno vadbo, kavarna idr.) ter ozelenelimi površinami in možnostjo obdelovanja skupnostnih vrtičkov, s čimer bi bila lahko zagotovljena tudi delna samooskrba, pa tudi z možnostjo gojenja malih živali. Zelena hiša bi omogočala tako individualno nastanitev kot sobivanje dveh varovancev v sorodstvu ali ne v eni enoti. V gospodinjski skupnosti bi bilo zagotovljeno dnevno-nočno varstvo, trajno varstvo pa tudi začasno varstvo starostnikov, ki bi bivali na drugih lokacijah, a bi se izkazala potreba po njihovem varstvu zaradi odsotnosti njihovih svojcev ali drugih skrbnikov.

Višja kakovost bivanja, nižji stroški
 
Srebrne vasi, naj gre kot samostojno naselje, zapolnjevanje praznih prostorov v mestu ali na podeželju z gospodinjskimi skupnostmi, bi omogočale tudi nove zaposlitve in znatno znižale višino oskrbe in storitev, saj bi te potekale skoncentrirano na enem območju, kar med drugim izhaja tudi iz več primerov dobrih praks iz tujine. Denimo: stanovanjska skupnost parov Højen v Himmelevu na Danskem s 26 mestnimi hišami in 46 prebivalci od 50. leta starosti dalje, zaprt tip stanovanjske vasi s 152 stanovalci z demenco v Weespu na Nizozemskem, mediteransko družbeno naselje v Alcabidecheju na Portugalskem, ki obsega 52 hiš za bivanje starejših parov, ter pred štirimi leti zgrajena agrikulturna eko vas ReGen v Almereju na Nizozemskem, ki je zasnovana na združevanju različnih inovativnih tehnologij (energijsko pozitivni domovi z obnovljivo energijo, visoko donosna ekološka pridelava hrane idr.).
 
Po navedbah ddr. Davida Bogataja, direktorja Zavoda INRISK in soavtorja izdelave koncepta Pametne srebrne vasi, bo treba zaradi staranja prebivalstva v naslednjih desetletjih preurediti vsaj petino individualnih hiš in stanovanj na način, da bodo ustrezali potrebam starostnika, kar bo povezano z velikimi finančnimi vložki, ali pa bo treba poskrbeti za njegovo preselitev v eno izmed razpoložljivih oblik nastanitev, ki bodo ustrezale zmanjšani mobilnosti in drugim potrebam v visoki starosti. Zato koncept tehnološko in servisno opremljene srebrne vasi uporablja in nudi vrsto inovativnih rešitev pri dvigu kakovosti bivanja starostnikov, neodvisno, avtonomno in varno življenje, dvig/ohranjanje njihove vitalnosti, negovanje socialnih stikov, manjšo odvisnost od drugih, razbremenitev svojcev ali skrbnikov, preprečevanje zlorab, poškodb ali boljšo rehabilitacijo, možnost organiziranja izletov, letovanj, obiskovanje kulturnih dogodkov, manjšanje/poenostavitev nudenja oskrbe, saj bi se v primerjavi z oskrbo po individualnih domovih finančno in časovno zmanjšali oz. izničili stroški potovanj s strani oskrbo­valcev idr. Tovrstna oblika bi tudi prispevala k revitalizaciji podeželja, novim delovnim mestom, medgeneracijskemu sodelovanju, angažiranju in povezovanju vladnih in nevladnih organizacij ter lokalnih skupnosti.
 
Prva gospodinjska skupnost v Davči
 
V Davči v občini Železniki je leta 2017 zaživela gospodinjska skupnost v preurejenih prostorih nekdanjega penziona. Lastnik nepremičnine Peter Prezelj je skupnost zasnoval na individualnih sobah s kopalnico ter na skupni kuhinji, jedilnici in dnevnem prostoru. Osem stanovalcev se je na račun preselitve v skupnost razbremenilo več bremen, predvsem pa največjega – vzdrževanja lastniške nepremičnine in z njo povezanih stroškov. Individualni strošek bivanja za stanovalca v skupnosti po zadnjih podatkih znaša 300 evrov/mesec, v kar je vključeno tudi vzdrževanje, vse ostale skupne stroške si stanovalci razdeljujejo. V navedeni gospodinjski skupnosti si enkrat na teden pripravijo jedilnik za vse dni v tednu. Nakup potrebnih živil opravijo družno, pri čemer si stroške razdelijo, tudi prevoza iz osrčja Škofjeloškega hribovja v dolino. Ob družnem nakupu v prodajalnah opravijo po potrebi tudi individualne opravke in obveznosti, denimo obisk pri zdravniku. Medtem ko si zajtrk in večerjo pripravi vsak stanovalec individualno, se pri kuhanju kosila izmenjujejo. Z dovoljenjem lastnika so si stanovalci sobe opremili individualno, da so si ustvarili čim bolj intimen in domač prostor. Z veliko veselja in vneme obdelujejo zelenjavni vrt in rast­linjak, skrbijo za rože, skupaj počistijo skupne prostore, se veliko družijo na sprehodih in družabnih igrah, klepetu, obenem pa spoštujejo zasebnost vsakega izmed njih, zaradi česar je skupnost izredno homogena. Tudi zato, ker živi v sožit­ju in negovanju stikov s samo vasjo in vaščani Davče.
 
Na Resi gradnja Zelene hiše
 
Če je že nerealno pričakovati, da bi lahko tovrsten projekt v obliki večjega naselja s pripadajočo infrastrukturo in vsemi spremljevalnimi službami in storitvami v celoti zaživel v praksi v bližnji prihodnosti, pa so v gradnji že prvi prostori za skupnost Zelena hiša, ki jo gradi družba Rudar Senovo na Sremiški ulici v Krškem. Objekt bo izdelan v skladu z načrtom, ki je zasnovan v konceptu Pametne srebrne vasi. Po besedah direktorja družbe Rudar Gorana Udovča bodo prostori pridobili uporabno dovoljenje za šest do osem oseb z upadlimi funkcionalnimi zmož­nostmi predvidoma že prej kot v pol leta, se pravi še letos, javni poziv za prijave pa bo objavljen v jesenskem času.
 
Zelena hiša, podobno kot v primeru v Davči, bo predstavljala gospodinjsko skupnost, ki bo umeščena v pritličju objekta. Sestavljena bo iz šestih posameznih sob, od tega bosta dve večji, v katerih bosta lahko bivala dva stanovalca skupaj ali zakonski par. Šestim sobam bosta pripadali po dve skupni kopalnici in sanitarije. Skupni prostori za stanovalce bodo pralnica, kuhinja, jedilnica in zimski vrt, ob tem, nam je povedal Udovč, bodo kletne prostore uredili v prijeten skupni prostor za druženje, denimo igranje različnih družabnih iger, praznovanja ipd., hkrati pa bo prostor služil tudi kot rekreativni prostor. Ker prostori ne bodo imeli arhitekturnih ovir ne pragov, bo gibanje po njih omogočeno tudi težje gibljivim osebam ali osebam z invalidskim vozičkom. V družbi Rudar bodo vse prostore tudi opremili, najemnina, vključno z obratovalnimi stroški, pa naj bi po sedanjih izračunih znašala dobrih 200 evrov.
 
Preostala stanovanja v novogradnji bodo oddali v najem, po predvidevanjih naj bi po strukturi stanovalcev prevladovale mlade družine, kar pomeni, da se tudi v tem seg­mentu sledi cilju, da se stanovalcev gospodinjske skupnosti ne izolira, temveč so ti del bivalnega okolja, v katerem sobivajo različne generacije. Zelena hiša se umešča v izredno lep, ozelenel del mesta, saj se v neposredni bližini objekta nahaja gozd, skozi katerega sprehajalna pot vodi mimo že pred leti urejenega fitnesa na prostem do ribnika na Resi.
 
Ddr. David Bogataj je za naš časopis poudaril, da financiranje bivanja in oskrbe teoretično že sedaj omogoča obstoječa zakonodaja, v kolikor bi država oz. njene zavarovalnice zakonodajo dosledno upoštevale, izvajale in pravice tudi dodelile vsem, ki jim po zakonu pripadajo: »In sicer bi moral skladno s 23. členom ZZVZZ-NPB25 Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveniji v celoti kriti izdatke za patronažne obiske, zdravljenje in nego na domu in v socialnovarstvenih zavodih, za vse enako kakovostno, tudi v Zeleni hiši. Za financiranje izdatkov za socialno oskrbo je zadolžen ZPIZ (dodatek za pomoč in postrežbo, 99-101 člen ZPIZ-2: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb). Ker pa je Zelena hiša dom, mesto stalnega bivališča starostnika, je starostnik upravičen tudi do sofinanciranja občine, kot vsi drugi, ki jim je zagotovljena socialnovarstvena storitev Pomoč družini na domu. Kombinacija virov iz teh pravic bi morala zadostovati za visoko kakovost oskrbe v Zeleni hiši. Zato lahko občina oziroma skupnost izpelje predlagano oskrbo brez težko pričakovanega Zakona o dolgotrajni oskrbi, le zakonska določila je treba v celoti upoštevati.«
 
Za podrobnejše informacije v zvezi z možnostjo nastanitve v Zeleni hiši in pri pomoči pri pridobivanju pravic iz nacionalnih socialnih zavarovalnih shem se lahko potencialni interesenti za bivanje v Zeleni hiši obrnejo na sodelavko Zavoda INRISK, dr. Marto Kavšek, tel. 031 693 199.
 
Bojana Mavsar

Prispevek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje