Časopis za pokrajino Posavje
17.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Trgovska dejavnost v Posavju raste

Objavljeno: Torek, 06.08.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
pexels-photo-1437866.

Foto: www.pexels.com

V marcu 2019 smo v Posavskem obzorniku pokukali v avtohiše v Posavju ter preverili, kako se je v zadnjih letih razvila avtomobilska industrija, odstrli smo nakupne navade in trende. Tokrat pa smo se osredotočili na trgovine in trgovske centre v Posavju, saj že v vsakdanjem pogovoru ljudje povedo, da imamo v Posavju veliko prodajnih površin na prebivalca. Res izstopamo v primerjavi s slovenskim, evropskim povprečjem ali gre za mit?

Pri raziskovanju in iskanju podatkov smo naleteli na težavo, ker Statistični urad RS ne vodi evidence o številu trgovinskih površin v Sloveniji, pri pregledu in primerjavi podatkov podjetja za tržne analize GfK Geomarketing in ameriške svetovalne hiše Cushman & Wakefield pa prihaja do razlik in razhajanj pri vzorcih. Cushman & Wakefield uvršča Slovenijo v sam vrh po številu trgovskih površin v trgovskih centrih na prebivalca, to je 380 m2 na tisoč prebivalcev. Zanimivi so podatki primerjalne raziskave »European retail in 2017«, ki jo je opravil GfK Geomarketing s sedežem v Nemčiji. Le-ta po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) uvršča Slovenijo z 1,12 m2 prodajne površine na prebivalca v spodnji del evropskega povprečja. Pred nami so Nemčija, Avstrija, Francija in države severne Evrope, za nami pa države, kot so Portugalska, Poljska, Grčija, Romunija, Bolgarija, Madžarska in Hrvaška. Zato v TZS pravijo, da slovenska trgovina zaostaja za nekaterimi primerljivimi evropskimi državami glede na prihodke in kvadraturo trgovinskih površin na prebivalca, kar pomeni, da imajo slovenski trgovci še nekaj rezerve in priložnosti za rast.

Zaposleni v trgovinski dejavnosti danes in jutri

V TZS menijo, da trgovina ohranja pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj je v letu 2018 ustvarila 34,4 % prihodkov od prodaje, ki so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 8,5 %, poleg tega je bilo v letu 2018 v trgovski dejavnosti zaposlenih kar 17,3 % prebivalstva (Ajpes). Po besedah Darka Goriška, direktorja Posavske gospodarske zbornice, se bodo trgovska podjetja v prihodnjih letih soočala s problematiko minimalnih plač, ki bo doletela to dejavnost, saj je po oceni vsaj šestina delovnih mest vezanih na dvig minimalne plače s 1. januarjem 2020 in nato še dodatno leta 2021 in 2022. »Glede na to, da bo delavec z minimalno plačo v davčni verigi dobil najmanj, proračun pa največ, se bodo stroški dela enormno povečali in povzročili uravnilovko. Rezultat vsega bo dvig stroškov, ki jih bodo podjetja prelila v dvig cen in posledično bo to prispevalo k dvigu inflacije.«

Na trgovinsko dejavnost močno vplivata tudi avtomatizacija in robotika, po drugi strani pa človeški faktor še vedno ostaja pomemben in nezamenljiv člen, saj je sodobni kupec vse bolj zahteven in zato tudi postavljen v središče trgovinske panoge. Po oceni TZS bodo morali trgovci prilagoditi svoje poslovne modele, jih v še večji meri graditi na podlagi nakupnih navad potrošnikov in jim zagotoviti personalizirano ponudbo in izkušnjo, ki jih bo pritegnila. Posledično se bodo v prihodnje spremenile tudi vloge delavcev. Po podatkih Deloitteja v študiji »Shop for Tomorrow´s Worforce« (narejena za britansko trgovino), ki nam jo je posredovala TZS, bi morali trgovci v prihodnje pozornost pri organizaciji dela posvetit predvsem trem področjem:
  • Trgovci bodo morali upoštevati dejavnik dela in delovne sile. Organizacija dela bo zahtevala nova pravila, v kombinaciji z novimi tehnološkimi rešitvami pa se bodo spremenila pričakovanja trgovcev do zaposlenih. Medtem ko nekateri omenjajo izgubo delovnih mest v času avtomatizacije, drugi pravijo, da bodo izgubljena delovna mesta nadomestila nova. Tehnološki napredek se je namreč v zgodovini doslej vedno izkazal kot tisti, ki povečuje število delovnih mest.
  • Trgovci bodo vedno bolj stremeli k večji učinkovitosti, višji dodani vrednosti in nižjim stroškom. Pri tem se bodo morali osredotočiti na izkušnjo potrošnika, izkušnje delovne sile in analitiko. Nepretrgana potreba po novih znanjih in veščinah bo vedno bolj postajala sestavni del trgovinske panoge.
  • Organizacijska struktura trgovskih podjetij se bo spremenila.
Prodajne površine v Sloveniji se še vedno povečujejo

Po svetovni gospodarski krizi med letom 2008 in 2010 si je z višanjem kupne moči prebivalstva opomogla tudi trgovinska dejavnost, ki se v Sloveniji odraža v vsakoletni rasti prodajnih površin. Še posebej se povečujejo nakupovalni centri, ki poleg običajnega nakupovanja ponujajo še dodatne storitve, kot so dostopna parkirišča, zabava, različne promocijske, glasbene in kulturne predstavitve in našlo bi se še kaj, kar privablja ljudi v nakupovalne centre. Najpomembneje pa je, da zaradi racionalizacije prostega časa ljudje najraje opravijo različne nakupe na enem mestu. Zanimiv je tudi trend, da potrošniki vse več denarja namenjajo turizmu in energiji. V ZDA se delež trgovinskih površin zmanjšuje, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da je njihov delež še vedno neprimerno višji (vsaj 5 do 10 krat višji kot v EU), zato po vsej verjetnosti Evropa in z njo tudi Slovenija še ne bo dosegla prelomne točke, ko se bo krivulja začela obračati navzdol.

Nakupi prek spleta v porastu

V Sloveniji je v porastu tudi delež nakupov prek spleta. Primerjava z letom 2009, ko je nakup prek spleta opravil le vsak četrti potrošnik, in deset let kasneje, ko vsaj en nakup opravi 51 % potrošnikov, kaže, da se je delež tovrstnih nakupov povečal za 100 %. Zanimivo je tudi, da po podatkih Eurostata, ki nam jih je posredovala TZS, v trgovinski panogi po rasti najbolj izstopa trgovina na drobno po pošti ali po internetu, ki je glede na enako obdobje lani zrasla za 43,7 % (SURS, maj 2019), vendar smo še vedno pod povprečjem EU.

Posavje kot trgovska regija

Sedaj pa poglejmo, kakšno je stanje v Posavju. Po podatkih Posavske gospodarske zbornice za leto 2018 je v Posavju delovalo 380 družb, ki so registrirana pod glavno dejavnost »Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil«. Trgovinska dejavnost je bila leta 2018 v primerjavi z letom 2017 uspešnejša, saj je dosegla 347.949.965 € čistih prihodkov od prodaje, kar je za 13 % več kot leto poprej. Delež prodaje na tujih trgih je znašal 33,6 %, čisti dobiček 11.347.230 €, kar je 37,3 % več kot prejšnje leto, dodana vrednost na zaposlenega 40.187,10 € in mesečna bruto plača 1.435,50 €, kar je 4,1 % več kot leto poprej. Ta skupina podjetij je torej poslovala nadpovprečno, saj večina indeksov kaže na 10 % ali še višjo rast.
poslovanje posavskih trgovcev

Desno navedeni podatki so iz analize, katere slabost je, da vanjo niso zajeti glavni trgovci, kot so Mercator, Spar, Lidl, Hofer, Tuš in drugi, saj imajo sedež podjetij v Ljubljani ali drugje. Edini večji trgovec, ki ima sedež v Posavju, je JYSK d.o.o., se pa med velike posavske trgovce uvrščata denimo podjetji Zrno d.o.o. z Rake, Baron international d.o.o. iz Radeč in drugi.

V Posavju imamo zelo razširjeno in raznoliko izbiro ponudnikov trgovskih izdelkov, kar nekaj trgovskih centrov, klasičnih trgovcev in diskontov, ki so v zadnjih desetih letih razširili svojo mrežo trgovin tudi v Posavju. To je celjski Inpos, ki je poleg centra v Boštanju letos odprl nov tehnično prodajni center v Krškem, med živilskimi trgovinami je pred leti družinsko podjetje Jagros v Krškem odprlo svojo trgovino Jager. Eden izmed vodilnih slovenskih ponudnikov medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov za zdravje Sanolabor, je poleg prodajaln v Brežicah in Sevnici v začetku leta odprl tudi novo prodajalno v Krškem. Mojmir Fortuna, direktor maloprodaje, pravi, da je cela posavska regija s svojo dobro razvitostjo za njih še kako zanimiva, zato verjame, da so »s svojo prisotnostjo v Krškem prispevali k dodatni ponudbi in dobri storitvi na posavskem območju«.

V Krškem je zadnji dve leti prisotna tudi Bioprodajalna Norma, ki prav tako ponuja izdelke za zdravo življenje. Njihova posebnost je skrb za okolje, ki se po besedah Jane Vizler, lastnice Norme Krško, odraža takole: »V želji po zmanjšanju uporabe plastike nudimo izdelke 'zero waste' in t. i. refill. Stranke preprosto prinesejo svojo embalažo, naše osebje pa jim svetuje in pomaga pri izbiri. Trenutno nudimo več kot 30 vrst hrane brez embalaže kot tudi detergente za perilo, mehčalec idr.«

Poudarek na specializirani ponudbi daje tudi Optika Rimc, ki v starih mestnih jedrih v Krškem in Brežicah obratuje že več kot 45 let. Robert Rimc, ki je pred 25 leti razširil njihovo dejavnost še s prodajo optične, optometrijske in oftalmološke opreme, na vprašanje o uporabnosti 'gotovih očal', ki so narejena za branje in dosegljiva brez recepta v nespecializiranih trgovinah, razloži: »Javnost bi morala biti seznanjena z dejstvom, da korekcija vida, ki jih omogočajo 'gotova očala', ni ustrezna za vse uporabnike.« Zato priporoča strokovni pregled pri optometristu ali oftalmologu. Mateja Rotar, direktorica Eurogardna, ki je že deset let s poslovno enoto prisoten v Krškem, prav tako izpostavlja bistvene razlike med trgovinami: »Najprej bi poudarila, da smo drugačni že zaradi tega, ker smo specializiran trgovec za vrt, kar drugi centri niso in imajo ponudbo vsega.« Prav tako poudari pomembnost njihove poprodajne podpore kupcem, strokovnost zaposlenih, predvsem pa vse večji pomen vrta za sprostitev, saj je vse več ljubiteljev lepih vrtov in urejene okolice.

Občini Brežice in Krško nad slovenskim povprečjem, Posavje kot regija podpovprečna

Geodetska uprava RS (GURS) vodi podatke o:
  • prodajnih površinah in
  • površinah trgovskih centrov glede na namembnost stavb za celotno Slovenijo. Pod namembnostjo trgovskih centrov pa je poleg prodajnih površin vključena še vsa pripadajoča infrastruktura, kot so garažne hiše, pisarne, skupni prostori in podobno.
Graf-Prodajne-površine-na-prebivalca
Posavje se kot regija z 2,24 m2 prodajne površine na prebivalca uvršča pod slovensko povprečje, ki znaša 2,74 m2. Nad povprečjem sta občini Brežice (4,25 m2) in Krško (2,99 m2), zato ne pravijo zastonj, da so Brežice trgovsko mesto, saj zasedajo prvo mesto po prodajnih površinah in trgovskih centrih na prebivalca v Posavju. (Graf 1) Prav tako smo kot regija z 0,44 m2 površine trgovskih centrov na prebivalca v spodnji polovici, slovensko povprečje je 1,06 m2 površine trgovskih centrov na prebivalca. Kot zanimivost navajamo občino Novo mesto, ki s 6,06 m2 prodajne površine na prebivalca zaseda prvo mesto v Sloveniji, več kot polovica od tega (3,33 m2) je trgovskih centrov. Za primerjavo vzemimo še Ljubljano, ki ima 3,41 m2 vseh prodajnih površin, od tega 1,24 m2 trgovskih centrov, in Celje, ki se uvršča prav tako visoko kot Novo mesto.

Sedaj pa poglejmo še prodajne površine skupaj po občinah. Kot je razvidno iz Grafa 2 (na strani 20) je v občini Brežice največ prodajnih površin skupaj (102.329,4 m2), sledi ji občina Krško s 77.381,6 m2, Sevnica (38.429,7 m2), Radeče ((7.001,1 m2), Kostanjevica na Krki (2.377,5 m2) in na ko koncu Bistrica ob Sotli (1.842,3 m2). Prav tako sta glede na površino trgovskih centrov v ospredju občini Krško in Brežice, v sredini občini Sevnica in Radeče, na repu pa Kostanjevica na Krki in občina Bistrica ob Sotli, ki pa trgovskega centra sploh nima.

Graf-prodajne-poršine
Zanimivo je, da v manjših občinah bolj prevladujejo posamezne trgovine, v večjih pa je več trgovskih centrov, v katerih je skoncentriranih več trgovin z raznovrstno ponudbo. Eden izmed takih je Intermarket Brežice – hala 2, ki poleg prostornih in brezplačnih parkirišč svojim obiskovalcem že skoraj 20 let poleg raznovrstnih izdelkov in storitev ponuja tudi prostor za druženje, ob decembrskih prazničnih dneh pa poskrbijo tudi za zabavo najmlajših. »Potrošniki imajo pri nas prednost v tem, da najdejo vse na enem mestu, da je dostop do prodajaln v nadstropju urejen z dvigali in tekočimi stopnicami ter da je delovni čas prilagojen potrebam kupcev,» poudari Zlatka Kolman, direktorica Intermarket Investa. Svojo trgovinsko mrežo je z intenzivnim razvojem v zadnjih letih ustvarilo tudi dobovsko podjetje AFP, ki ima danes trgovski center v Dobovi in 14 trgovin Prva liga po vsej Sloveniji. Glede na primerjavo nakupnih navad med Posavci in drugod po Sloveniji direktor Aleksander Polovič pojasni: »Še vedno imajo trgovine v Dobovi, Brežicah in Krškem za nas zelo velik pomen, saj tu ustvarjamo pomembne prihodke. V primerjavi z ostalimi slovenskimi mesti ne opažamo večjih razlik v kupni moči ali v nakupnih navadah, je pa v lokalnem okolju lažje komunicirati s kupcem, saj smo kot trgovska veriga in podjetje predvsem zaradi naše tradicije dobro pozicionirani in prepoznavni.« Družinsko podjetje Extra form iz Sevnice ima šest salonov s keramiko in kopalniškim pohištvom, od tega kar tri v Posavju. Pred kratkim so se v Krškem preselili v novi moderen salon pri novem mostu v Žadovinku. »Skoraj 30-letna tradicija zagotavlja, da premoremo znanje in izkušnje ter smo vredni zaupanja. Spremljamo razvoj in trende na področju keramike in kopalniške opreme,« pravi lastnik podjetja Jurij Salamon in poudari strokovno svetovanje izkušenih prodajalcev.

Če torej na kratko odgovorimo na v začetku postavljeno vprašanje, ali je v Posavju res preveč trgovin – odgovor je ne. Prodajne površine vztrajno rastejo, trgovinska dejavnost se razvija v pozitivno smer, ponudba je celovita in konkurenčna. Konkurenčnost pa je za potrošnike dobrodošla, saj z različnimi promocijskimi prijemi in možno primerjavo med cenami ter kvaliteto krožijo med trgovci in iščejo najboljši nakup. Pri tem klasičnim trgovcem predstavlja izziv še spletna trgovina, ki ima ne samo v Posavju, temveč tudi v Sloveniji, še veliko rezerve in potenciala. Uspešnost posameznih trgovcev pa se bo pokazala v prihodnosti in je odvisna od tega, kako se bodo prilagodili spremembam pri nakupnih navadah potrošnikov, ostali konkurenčni ter se seveda razvijali in dobro poslovali.

Katarina Jazbec
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

06.08.2019 | Ne spreglejte

Trgovska dejavnost v Posavju raste