Tudi Posavci »padamo« na športne terence

Mobilnost je v našem življenju ena od pomembnih prednosti, brez katere bi si marsikdo težko predstavljal svojo pot v službo, šolo, po vsakodnevnih opravkih ali na kratke ali daljše izlete in dopuste. Ljudje premagujemo razdalje med kraji z avtomobili in se skoraj ne zavedamo, kaj vse nam danes omogoča in ponuja avtomobilska industrija. Samo za primerjavo lahko vzamemo, da se je po uradnih zapisih v začetku 90. let pri nas prevažalo okrog 645.000 osebnih vozil, danes (podatek na dan 31. 12. 2017) pa jih je v Sloveniji registriranih 1.117.935, torej skoraj enkrat več.

25 let nazaj še ni tako dolga doba, pa vendar se zdi daleč nazaj, ko je bilo moč na naših cestah zaslediti največ Zastav iz Kragujevca, Golfov iz sarajevskega TAS-a, 'katrc' iz novomeškega Revoza, pa še kakšna ruska Lada se je našla. Danes je situacija precej drugačna. Ni se razvila le tehnologija, ampak tudi način dojemanja avtomobila in individualne mobilnosti, spremenile so se nakupne navade, razširila se je distribucija ter seveda izredna ponudba modelov številnih blagovnih znamk osebnih avtomobilov.

Prodaja je v porastu

Po podatkih Eurostata je bilo v letu 2017 v Sloveniji registriranih 531 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da ima vsak drugi prebivalec Slovenije osebno vozilo. Slovenija se tako v zadnjih letih uvršča med države v Evropski uniji z najvišjim porastom števila avtomobilov na prebivalca. Kljub temu da velika mestna središča dajejo prednost pešcem in kolesarjem ter promovirajo javni mestni in linijski promet, prodaja osebnih avtomobilov še vedno iz leta v leto raste. To je seveda povezano tudi s kupno močjo in življenjskim standardom prebivalstva. Po podatkih iz Matičnega registra vozil in listin se je v letu 2017 (za leto 2018 še ni podatkov) v primerjavi s predhodnim letom izjemno povečalo število vseh cestnih vozil, ki so bila registrirana prvič in pred tem niso bila registrirana v tujini. To je zanimiv podatek, saj kaže na dejstvo, da je bilo v letu 2017 registriranih 101.311 novih avtomobilov (za 13 % več kot leta 2016), vseh skupaj pa je bilo, kot smo že navedli, 1.117.935 (2 % več kot leta 2016). Lastništvo osebnih avtomobilov po starostnih razredih v Sloveniji v letu 2017 si lahko ogledate v spodnjem grafu, kaže pa, da imamo Slovenci v lasti že 12,1 % avtomobilov, ki so stari manj kot tri leta, ta odstotek pa se bo verjetno v prihodnjih letih še povečal. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je kar 38,9 % avtomobilov pri nas starih 12 ali več let.

Emisijski standardi narekujejo razvoj

Avtomobilska industrija z raziskavami in vlaganji v razvoj glede varnosti, udobja in dizajna odgovarja tudi na emisijske standarde, na podlagi katerih so znatno zmanjšali izpuste dušikovih in žveplovih oksidov, nekaterih trdih delcev (PM10 in OM2.5), ogljikovega monoksida ter različnih težkih kovin. Rešitve na področju vse bolj skoncentrirane populacije v večjih mestnih središčih se ponujajo v električnih in drugih alternativnih pogonih, čeprav je bilo po javno dostopnih podatkih Statističnega urada RS pri nas do konca leta 2017 registriranih 51 % osebnih vozil na bencinski pogon, 47 % na dizelski in le 2 % na hibridni ali električni pogon, utekočinjen naftni plin (UNP oz. LPG) in stisnjen zemeljski plin (SZP oz. CNG). Pri hibridnih pogonih (kombinacija bencinskega in električnega pogona, tudi na stisnjen zemeljski plin) je zaznati visoko rast (59 %), še več pa na električni pogon (70 %), kar kaže, da se trend obrača k okoljevarstvenemu vidiku in bo na naših cestah čedalje večji delež avtomobilov na alternativni ter vse manj na bencinski ali dizelski pogon.

Kje lahko Posavci kupimo in vzdržujemo svoje avtomobile?

Za pregled ponudbe avtomobilov v Posavju smo povabili k sodelovanju posavske prodajalce, serviserje, vulkanizerje in ostale, ki so povezani z avtomobilsko industrijo. Predstavniki večjih avtohiš v naši okolici so nam pojasnili trende in nakupne navade, možnosti financiranja, servisiranja in vzdrževanja osebnih avtomobilov. Z anketnim vprašanjem o nakupnih navadah smo povprašali tudi naše bralce, kdaj so nazadnje kupili avto, katere blagovne znamke so jim blizu, kdo v družini odloča o nakupu avtomobila in na kaj so najbolj pozorni pri izbiri avtomobila.

Trend v prodaji osebnih vozil je razred SUV

SUV, ki ga v splošni uporabi imenujemo kar 'športni terenec', navdušuje čedalje več Slovencev, tudi Posavcev. »V zadnjih letih je predvsem povečano povpraševanje po SUV modelih, kar lahko vidimo tudi po vse širših paletah različnih SUV modelov pri proizvajalcih,« izpostavi Miha Radanovič iz Avtohiše Radanovič iz Brežic. Običajno je to prvi avto v družini, za katerega se kupci najdlje odločajo in o katerem dobro premislijo glede na njihove želje in potrebe. Tudi Sonja Pajk, vodja Avtohiše Kolmanič PE Brežice, pravi: »V preteklem letu so trg preplavili modeli športnih in mestnih terencev. Slovenci radi kupujemo avtomobile. Že mimobežen pogled na dvorišča hiš nam poda jasno sliko, da ima vsaka hiša avto ali dva oziroma še več. V večini primerov je to družinsko večje vozilo, enoprostorec ali limuzina, in poleg nekaj manjšega. Ljudje so razgledani, se izobrazijo ter pridobijo podatke in informacije, ko gre za nakup vozila.« Direktor krškega Avtolinea Slavko Hotko prav tako pravi: »Trenutni trend pri prodaji osebnih vozil je razred SUV. To so večji, zmogljivejši avtomobili, primerni za različne terene, tako za družinske počitnice kot za mestno vožnjo.« Direktor novomeškega TPV avta Marko Zadel, ki ima prodajno-servisni salon v Brežicah, tudi izpostavi: »Tako kot v Evropi tudi mi zaznavamo spremembo pri željah in potrebah kupcev, ki čedalje pogosteje kupujejo t. i. SUV vozila. Ta so vizualno všečna, predvsem pa je pomembna njihova vsestranskost. SUV-ji so malenkost višji, kar je ponavadi odločujoč dejavnik predvsem pri starejši populaciji, saj nimajo težav pri izstopu in vstopu v vozilo.«

Pri nakupu avtomobila, ki je za družinski ali osebni proračun za mnoge velik zalogaj, smo ljudje zelo preudarni in iščemo najboljše razmerje med željami, kvaliteto in ceno. »Seveda ne moremo mimo financ, vendar je v ospredju nakupa avtomobila predvsem uporabnost izbranega vozila, prostornost, dovršena oblika in varnost – asistenčni sistemi so namreč za voznika vse bolj nepogrešljivi,« poudarja Pajkova in razloži, da se je današnja izbira vozila precej spremenila, kajti raziskave pokažejo, da sta si glede na primerljiv znesek zelo blizu večje vozilo z manj opreme in manjši avto z boljšo opremo. Pomembni so postali varnostni in asistenčni sistemi, ravno tako poraba goriva in vzdrževanje vozila. Ljudje smo naravnani tako, da tudi akcije in popusti štejejo oziroma je zelo dobrodošlo, če se ob nakupu vozila še kaj dobi kot darilo.

Na vprašanje, kdo najpogosteje odloča o izbiri družinskega avtomobila, Hotko iz Avtolinea glede na njihove izkušnje posploši, da pri izbiri dodatne opreme moški bolj odločajo o tehničnih značilnostih, moči motorja in varnostnih sistemih, ženske pa izberejo videz vozila, barvo, notranjost in dodatke za večje udobje v vožnji. Prvi avto v družini je običajno vozilo višjega cenovnega razreda, z več dodatne opreme in ima več asistenčnih sistemov. Kupci iščejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Za nakup drugega ali tretjega avta v družini pa si po besedah Radanoviča postavljajo dokaj nižje kriterije. Ponavadi jim je prva misel pri nakupu le prevoz od točke A do točke B, zato se velikokrat za drugi in tretji avto odločajo za manjša rabljena vozila.

Je blagovna znamka avta pomembna?

V večini primerov je. »V osnovi se vsak kupec poistoveti z določeno znamko vozila, ki je posledica tega, katero znamko so mogoče uporabljali že starši v otroštvu, včasih pa je izbira tudi družbene narave, kjer se kupec pri sosedu, prijatelju, sodelavcu na lastne oči prepriča in navduši nad določeno znamko. Menim, da trenutno najpomembneje vpliva na odločitev zaupanje v proizvajalca, na osnovi tega zaupanja se potem znotraj znamke odloči za model, ki mu najbolje ustreza,« razloži Radanovič. Tudi v TPV-ju se velika večina kupcev odloča med dvema blagovnima znamka, v nakupni odločitvi pa velikokrat pretehta tudi dostopnost do poprodajnih storitev. Zato ne gre spregledati, da ima lokacija oz. bližina pooblaščenega servisa določene blagovne znamke za kupce pomembno vlogo. »Pooblaščeni servis ponuja največ, kar lahko stranka prejme na servisu za svoj avto, najnovejša znanja servisnih strokovnjakov, sodobno opremo in delovanje po najvišjih standardih kakovosti uvoznika,« poudari Hotko in razloži, da na teh temeljih pooblaščeni servis opravlja vrhunske storitve z enim samim namenom – da so stranke zadovoljne. »Zadovoljstvo s servisom ima zelo veliko vlogo pri tem, kako stranke dojemajo blagovno znamko vozila in celotno avtohišo, zelo veliko pa vpliva tudi pri odločanju o nakupu naslednjega vozila.« Poleg vsega naštetega pa Zadel izpostavi po njegovem mnenju enega izmed najpomembnejših dejavnikov pri izbiri blagovne znamke – primerno svetovanje prodajnih svetovalcev. »Prodajni svetovalec mora navezati pristen stik s kupcem in vzpostaviti zaupanja vreden odnos. Ključnega pomena ni le, da prodajalec nazorno razloži in kupcem predstavi vse novosti, temveč tudi, da jim skozi pogovor zna primerno svetovati.«

Načini financiranja in zavarovanja

Splošno prepričanje je, da je nakup avtomobila z gotovinskim plačilom najugodnejši. Pogoj za gotovinsko plačilo je seveda, če imamo denar namensko privarčevan. Najdražji nakup avtomobila naj bi bil z bančnim kreditom. V avtohišah že kar nekaj let ponujajo kot najboljšo rešitev njihovo lastno financiranje v obliki lizingov ali kreditov, ki so povezani z določenimi akcijskimi cenami avtomobilov. Čedalje bolj pogosti so tudi paketi v kombinaciji financiranja, zavarovanja in servisiranja, katerih prednost je, da kupec vse uredi na enem mestu. Na takšen način se pridobi zavarovanje proti kraji avtomobila in ugoden kasko, ki se splača za vse nove avtomobile in stare do pet let, kasko pa je priporočljiv tudi za starejše avtomobile, ki so vredni 5.000 € ali več.

Je avto še vedno statusni simbol Slovencev?

Slovenci se znamo pošaliti na svoj račun v smislu, da ni važno, kakšen avto vozim, samo da je boljši od sosedovega. Avto kot statusni simbol je pri prestižnih znamkah verjetno še vedno prisoten, večini pa predstavlja varnost, udobje, uporabnost. Mlajše generacije izbirajo vozilo glede na dodatno opremo, 'infotainment' in napredne asistenčne sisteme, še posebej pa v TPV-ju izpostavljajo povečanje povpraševanja po alternativni mobilnosti, saj se povečuje prodaja električnih in hibridnih vozil.

Pa še ena zanimivost iz sveta mobilnosti prihodnosti

Na začetku teh tematskih strani smo pisali o osebni mobilnosti včasih in danes, v prihodnosti pa se nam obeta zanimiva mobilnost, ki jo je izpostavil Miha Radanovič. Gre za t. i. električno mobilnost in 'car sharing', ki je trenutno širši javnosti še zelo slabo predstavljena in zato tudi nekako negativno sprejeta. »Menim, da električna vozila ne bodo kar zamenjala vozil z motorjem na notranje izgorevanje, bodo pa prinesla nove rešitve in nove priložnosti v določenih večjih podjetjih (dostavne službe, izposoja avtomobilov …) in pri določenih kupcih (nakup drugega, tretjega avtomobila …). Če malo razmislimo o naših voznih navadah, opazimo, da večina ljudi v Posavju dnevno ne prevozi več kot 30–50 km, kar je za uporabo električnega vozila povsem primerna uporaba. Dejansko se pojavi problem, ko se odpravimo na daljšo pot. Ta problem bo v prihodnosti rešljiv s ponudbo 'car sharinga', kjer si bo kupec za določen mesečni znesek (torej podobno kot danes lizing) izbral paket za nakup električnega vozila po svojem okusu, pet dni v mesecu pa bo lahko ta isti električni model zamenjal za drug model vozila po lastni izbiri s hibridom ali notranjim izgorevanjem (bencinskim ali dizelskim). Seveda bodo opcije paketov pri 'car sharingu' neomejene in prilagojene povpraševanju kupcev, podobno kot telefonski mobilni paketi danes.«

Katarina Jazbec