V aktivni mobilnosti vidijo veliko koristnega

Letošnji Evropski teden mobilnosti (16. do 22. september) bo potekal pod geslom Varčne poti, kar pomeni, da ETM letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj, to so različne oblike aktivne mobilnosti (npr. hoja ali kolesarjenje), uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila. Mlade iz občine Brežice smo vprašali, če se poslužujejo katerega od njih in kakšna bi bila naša družba, če bi se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti.

Admir Bajrović: Svoje poti skozi dan opravljam različno. Veliko je odvisno od urnika in opravkov. Če je dan razgiban, sem veliko na poti s svojim avtom, v nasprotnem primeru rad čim več prehodim. Javni prevoz je zakon, vendar sem peš hitreje. Večino opravkov, razen poti do studia in večjih nakupov, opravljam peš, z BMX-om ali longboardom. Smo majhno mesto in večina aktivnosti/storitev nam je na voljo v obsegu 3–5 km. To je nekaj, kar človek v dobri formi preteče v približno 25 min. Količina aktivnosti, ki bi jo skoraj nujno bilo treba prehoditi skozi dan, vsak dan. Več gibanja bi v družbi pripomoglo do daljšega in lepšega življenja. Govorim o nas in govorim o Zemlji.

Naja Rovan: Sama nimam osebnega avtomobila, tako da večino dnevnih poti opravim peš. Študiram v Kopru, kjer imam stanovanje v središču mesta, tako da sem blizu vsega in peš zelo hitro pridem do fakultete, trgovine itd. V Koper se odpeljem z javnim prevozom – vlakom in avtobusom. Ko sem doma, največkrat uporabljam kolo ali avtomobil mojih staršev. Racionalne oblike mobilnosti so del mojega življenja. Uporabim jih predvsem zaradi dobrega počutja ter ozaveščanja drugih o pomembnosti ohranjanja zdravja in okolja. Največ se poslužujem hoje in javnega prevoza. Menim, da je glavna prednost te vrste mobilnosti skrb za okolje in lastno zdravje. Če bi večino poti opravili z javnimi prevozi, bi ljudje privarčevali z denarjem in se hkrati naučili strpnosti. Zdi se mi, da smo ljudje vedno bolj nestrpni in pod stresom, sploh ko pride do zastojev. Če bi vsi uporabljali javni prevoz, bi se zastoji zmanjšali in promet bi hitreje ter lažje potekal. Je pa res, da bi bilo treba vložiti nekaj sredstev v javni prevoz, da bi se le-ta izboljšal.

Nik Urek: Svoje dnevne poti (študij, študentsko delo, druženje s kolegi itd.) največkrat opravljam z javnim prevozom (vlak), če sem le kondicijsko zmožen, pa krajše poti opravim tudi peš ali s kolesom. Zadnje čase se vedno več poslužujem tudi uporabe električnega skiroja. Verjetno se teh oblik ne bi posluževal, če bi imel na voljo avto, ampak si ga v tem trenutku kot študent ne morem privoščiti. Glavna prednost te vrste mobilnosti je prevoz starejših občanov, kjer zaradi otežene vožnje avtomobila ali težje hoje posameznikov javni promet k temu odlično pripomore (lahko bi pa vseeno uredili malo boljše oziroma pogostejše medkrajevne povezave). Naša družba bi z vsemi trenutnimi stanji v prometu/železnicah lahko postala malce nervozna, saj se v zadnjem času dogaja veliko daljših zamud v javnem prometu, kar pa dela ljudi zelo živčne in nezadovoljne. Posamezniki, ki imajo krajše poti do službe, bi se lahko posluževali več kolesarjenja, saj imamo veliko novih kolesarskih stez, za katere bi bilo škoda, da ne bi bile v uporabi, pa tudi ljudje bi pridobili na kondiciji, zdravju in dobrem počutju.

Nana Škaler: Osebno sem opazila, da se za daljše razdalje, kot je pot do šole ali službe, običajno odpravim z motornim kolesom ali avtomobilom. Vendar pa si tudi vzamem čas, da se ob priložnostih, ko nimam veliko dnevnih obveznosti, popoldne odpravim na pot proti cilju peš. Poleg tega se v toplejših mesecih raje odločim za kolesarjenje, saj je to okolju prijazen način prevoza, ki mi omogoča, da uživam v naravi in obenem ohranjam zdravje. Prav tako kolesarjenje oziroma hoja na krajših razdaljah pogosto postaneta ena izmed mojih izbir, saj mi omogočata, da se izognem morebitnim nesrečam na cesti in hitreje pridem do cilja. Te različne možnosti prevoza mi omogočajo, da prilagajam svoje dnevne poti glede na okoliščine in svoje potrebe. Hkrati pa se zavedam pomembnosti trajnostnih načinov prevoza, ki zmanjšujejo obremenitev okolja in prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja. Moje dnevne poti se vedno prilagajajo situaciji in okoliščinam, kar mi omogoča raznolik in okolju prijazen način prevoza. Zavedamo se, da je javni prevoz okolju prijaznejša možnost, vendar se ljudje zaradi pomanjkanja neposrednih povezav in hitrega življenjskega tempa pogosto odločajo za osebne avtomobile. Kljub temu javni prevoz omogoča prevoz več potnikov naenkrat, kar zmanjšuje obremenitev okolja. Uporaba javnega prevoza, hoje in kolesarjenja ima potencial zmanjšati emisije toplogrednih plinov in ohraniti okolje za prihodnje generacije. Racionalna mobilnost, ki združuje javni prevoz in aktivne načine prevoza, prispeva k trajnostnemu okolju in boljši prometni učinkovitosti. Poleg tega lahko zmanjša stroške za posameznike in družine, saj ni potrebe po nakupu, vzdrževanju in gorivu za osebna vozila. Celovita preobrazba v večjo uporabo javnega prevoza in aktivnih načinov prevoza bi izboljšala kakovost življenja v mestih ter zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, kar bi bil pomemben korak k trajnostni in zdravi družbi.

Žan Volovec: Zame osebno je avtobus postal nepogrešljiva rešitev. Izbira javnega prevoza je okolju prijazna, kar je v današnjem svetu vse bolj pomembno. Z vsako vožnjo z avtobusom prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, kar je eden od načinov, kako lahko posameznik pomaga ohranjati naš planet. Skupaj z dostopnostjo, udobjem in okoljsko ozaveščenostjo mi avtobus omogoča, da opravljam svoje dnevne obveznosti brez nepotrebnega stresa. Čeprav bi se morda lahko odločil za druge možnosti prevoza, se zavedam, da je moja izbira avtobusa najboljša za moj način življenja. Vrnitev k javnemu prevozu in aktivnim oblikam mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja, bi lahko prinesla preobrat v našem vsakdanjem življenju. S tem bi se soočili z izzivi, ki zajemajo okoljske, prometne in zdravstvene vidike, ter hkrati odprli vrata številnim prednostim, ki bi koristile celotni družbi. Ko izberemo javni prevoz ali aktivno mobilnost, zmanjšujemo škodljive vplive na okolje in prispevamo k boju proti podnebnim spremembam. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je ključno za ohranitev našega planeta. Telesna aktivnost, ki jo spodbujata kolesarjenje in hoja, ima pozitiven vpliv na naše zdravje in dobro počutje. S tem bi lahko zmanjšali breme kroničnih bolezni in povečali kakovost življenja. Finančna korist trajnostne mobilnosti je tudi nepogrešljiva. Manj stroškov za gorivo in vzdrževanje vozil pomeni več sredstev za druge pomembne potrebe. Zavedanje o prednostih trajnostne mobilnosti je ključno za oblikovanje boljše prihodnosti. Zato bi morali resno razmisliti o svojih izbirah prevoza in podpreti ukrepe, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v naši družbi.

Nina Krajnc: Med študijskim letom največ uporabljam javni prevoz, kot so avtobusi, vlaki in trole, ki mi omogočajo najlažje potovanje. Vse opravke znotraj domačega kraja vedno opravim s kolesom ali peš, zato lahko rečem, da večino svojih poti naredim tako. Sem izredno aktivna oseba in se zelo rada gibam, zato, če se le da, raje izberem kolo ali hojo. Veliko pa se poslužujem tudi javnega prevoza, predvsem avtobusa. Mislim, da s takšnim načinom mobilnosti zagotovo pripomoremo k zmanjšanju onesnaževanja okolja, bolj zdravemu življenju posameznika, manjši porabi denarja in odprtju novih delovnih mest za voznike avtobusa, vlaka ipd. Ta način mobilnosti bi zagotovo doprinesel kar nekaj sprememb v našo družbo, ki bi pomagale izboljšati naša življenja. Mislim, da bi zaradi takšne izbire mobilnosti veliko manj ljudi rabilo zdravnika, bili bi telesno bolj zdravi, bilo bi tudi več druženja, komunikacije in nasploh bolj povezane družbe.

Lovro Gabriel Smerdej: Dnevne poti večinoma opravljam z avtom, saj sem od središča mesta kar precej oddaljen in so racionalnejše oblike težje izvedljive. Na študij se večinoma vozim z vlakom ali pa s souporabo avta že zaradi ekonomske računice. Po Ljubljani se skoraj vedno prevažam z mestnim kolesom ali javnim prevozom, saj sta časovno bolj ugodna kot lasten prevoz. Tudi finančno so te opcije precej bolj ugodne, prav tako so zdrave za nas in za naravo. Tudi časovno se pozna razlika, še posebej kadar je gneča na cestah, o njej pa ne bi govorili, če bi se več ljudi odločalo za racionalnejše oblike potovanja.

Vita Sambunjak: Največ se poslužujem hoje, kolesarjenja in javnega prevoza. Če bi večinoma uporabljali racionalnejše oblike mobilnosti, bi bili zaradi aktivnega premikanja veliko bolj zdravi, pa še bolj družabni, ker bi na javnem prevozu spoznavali nove ljudi in bi se npr. v službo peljali z večjo skupino v enem avtu, namesto da bi bili sami. Zrak, še posebej v mestih, bi bil bolj čist, kar bi bilo spet koristno za zdravje. Manj avtomobilov bi pomenilo še manjšo potrebo po cestah in na ta način ne bi prišlo do uničevanja narave za gradnjo novih cest. Skratka, bolj zdravi bi bili in mi in narava.

R. R., Stella Resnik, Aldina Bajrović

Prispevek je s krajšimi izjavami objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 14. septembra 2023. 

#povezujemoposavje