Vesele praznike!

V rubriki Po sledeh naše dediščine smo tokrat izbrali nekaj času primernega. Predstavili bomo del posavske etnološke dediščine iz bogate zbirke v Posavskem muzeju Brežice, ki nas bo popeljala v božično-novoletna voščila.

Navada pisanja voščil naj bi segala v 15. stoletje, ko so redovnice ročno pisale zahvale s prazničnimi željami in jih pošiljale svojim dobrotnikom, pravi etnologinja Stanka Glogovič iz Posavskega muzeja. Od takrat sledimo prvim na roko narisanim in napisanim voščilom. Prve tiskane novoletne voščilnice naj bi se pojavile v Avstrijskem cesarstvu (1804–1867), na Dunaju v 20. letih 19. stoletja, na območju današnje Slovenije pa v drugi polovici 19. stoletja, v obdobju Avstro-Ogrske monarhije (1867­–1918). Od tega časa naprej govorimo o božično novoletni ikonografiji na voščilnicah, sledimo zelo pogostim motivom vse do danes. V ospredju so motivi smrečic in smrekovih vejic, zasneženih pokrajin in mest, Kristusovega rojstva, okrasnih zimzelenih rastlin bodike (znane kot božje drevce), sveč in zvoncev ter simbolov za srečo, kot so štiriperesne deteljice, podkve, dimnikarji in prašički, razlaga Glogovičeva.

Posavski muzej hrani številne voščilnice, ena izmed teh je novoletna voščilnica – razglednica na papirju na barvnem tisku, stara 52 let, ki prinaša motiv razsvetljenih mestnih hiš, v sredini je ulična svetilka, za njo dimnikarček, ki na zelenih trakovih drži dva pujsa, desno deklica s košaro, v rdečem predpasniku in rdeči ruti. Izstopata zelena in rdeča barva, še danes prevladujoči barvi božično-novoletnega cikla. Poslana je bila iz Zagreba, 14. decembra 1967, na naslov družine advokata Josipa Zdolška v Brežice z voščilom za srečen božič in novo leto 1968. Praznično razglednico je izdala in založila Naša Djeca Naklada Zagreb. Na njej je žigosana znamka zelene barve s Titovim portretom, v vrednosti 20 par.

Na voščilnici iz začetka 20. stoletja pa prevladuje božični motiv s Kristusovim rojstvom. Razglednica-voščilnica je na barvnem tisku ter prikazuje Marijo in Jožefa z novorojenim Jezusom, ki ga obkrožajo trije kralji z darovi. Na vogalih razglednice so bele obrobe natisnjene zlate zvezdice, na spodnjem robu je napis Fröhliche Weihnachten (slov. vesele praznike). Z roko napisano voščilo ni več berljivo, dobro pa je viden ostanek voščila z datumom 19. 12. 1906. Predmet je iz zapuščine Terezije Cvetanovič, rojene 19. 9. 1885, ki je večji del življenja bivala v Brežicah na različnih naslovih.

»Tradicija ročno pisanih prazničnih voščil ob božiču in novem letu, poslanih po navadni pošti, se nadaljuje in ohranja še v sodobnosti, vse bolj pa so prisotne elektronske oblike voščilnic, času in pogostemu, izrabljenemu reku 'saj bi, pa nimamo časa' primerne. Ozrimo se v našo dediščino in si vzemimo čas za sebe, sočloveka. Zapišimo in pošljimo iskreno žejo iz srca vsem, ki jih imamo radi in jih spoštujemo,« še pravi Glogovičeva.

R. R.