Voda je najdragocenejša naravna dobrina – voda je življenje
Razstava raznolikih vodnih virov, postavljena na ploščadi pri sevniški železniški postaji, želi opozoriti na dragocenost vode in njen pomen za življenje.
Si predstavljate, da ni vode, s katero bi se odžejali; vode, s katero bi se umili; vode, ki jo uporabljamo v kuhinji pri pripravi jedi ...? Voda je najdragocenejša naravna dobrina in z njo moramo ravnati odgovorno, in sicer tako, da skrbimo za čisto okolje, saj to vpliva tudi na vodne vire in zdravo pitno vodo. Partnerji v projektu DIGIVODA so pristopili k sistemskim in trajnostnim izboljšavam varovanja okolja in narave ter pitne vode.Voda je pijača, ki jo uživamo vsak dan, večkrat dnevno, a ekološka ozaveščenost o problematiki varovanja okolja, o pomenu sortiranju odpadkov, o negativnih posledicah odpadne embalaže na naravne vodne vire, o razumevanju povezanosti vodnega kroga ter o uporabi sveže pitne vode je še vedno (pre)majhna, zato se projekt
DIGIVODA osredotoča na celotno območje LAS Posavje, na prebivalke in prebivalce vseh starosti, da bi postali aktivni pri zmanjševanju onesnaževanja v lokalnem okolju, kajti skrb za okolje (in vodo) se začne z vsakodnevnimi dobrimi odločitvami.
Poseben poudarek partnerjev v projektu
DIGIVODA (Komunala d.o.o. Sevnica, Kostak d.d. Krško, Komunala Brežice d.o.o., Občina Sevnica, Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica in Rokometni klub Sevnica) temelji na spremembi navad prebivalk in prebivalcev pri navadah glede uporabe sveže pitne vode, in sicer z vzpostavitvijo funkcionalne infrastrukture ter digitalnih tehnologij, ki so neposredno povezane z dostopnostjo in načinom uporabe pitne vode. »S projektom želimo prebivalkam in prebivalcem Posavja zagotoviti dostop do kakovostne pitne vode na javnih mestih in s tem zmanjšati obremenjenost okolja z odpadno plastično embalažo, s čimer neposredno zmanjšujemo obremenitev komunalnih deponij, ki so ena glavnih groženj trajnostni oskrbi s pitno vodo. Hkrati s tem zagotavljamo ekološko osveščenost z uporabo sveže vode na javnih mestih,« pojasnjujejo sogovorniki.
SVEŽA PITNA VODA NA JAVNIH MESTIH
Ko se odločimo za pitje vode iz plastenk za enkratno uporabo, po nepotrebnem ustvarjamo odpadke. Okolje obremenjujemo s plastično embalažo, ki se kopiči na deponijah, a tudi v gozdovih, rekah in morju. Za proizvodnjo embalaže in embaliranje vode se porabi ogromna količina energije, hkrati pa se za embaliranje enega litra vode tekom proizvodnega procesa porabi tri litre pitne vode, ki se po končanem postopku zavrže kot odpadna voda, zato projekt
DIGIVODA uresničuje cilj zagotavljanja dostopa do kakovostne pitne vode na javnih mestih, s čimer se zmanjšuje obremenjenost lokalnega okolja z odpadno plastično embalažo.
Odlično nadomestilo plastenkam z vodo so pitniki, saj so postavljeni v bližini območij za preživljanje prostega časa – v središčih naselij, ob sprehajalnih ali kolesarskih poteh, ob avtobusnih postajališčih in igriščih. Pitniki nudijo možnost osvežitve s tekočo pitno vodo med opravljanjem obveznosti v mestu, med športnimi aktivnostmi, med sprostitvijo v naravi in igro na igriščih. Pitniki – vanje priteka voda iz javnega vodovodnega sistema, zato je uživanje te vode ravno tako varno, kot je uživanje vode iz pipe doma – obratujejo od pomladi do jeseni (pred začetkom delovanja so pregledani in očiščeni).
V okviru omenjenega projekta je družba Kostak postavila pitnike za pitje vode iz javnega vodovoda, in sicer v neposredni bližini večine osnovnih šol v mestni občini Krško. V sevniškem mestnem središču bosta v nadaljevanju projekta postavljeni tudi dve vodni hiški, ki bosta nudili brezplačno in ohlajeno vodo iz vodovodnega omrežja. S tem bo dopolnjena mreža brezplačnih mestnih vodnih virov oziroma pitnikov z brezplačno in kakovostno pitno vodo, kajti v posavskih krajih je voda iz vodovodnega sistema neoporečna in neprestano podvržena meritvam kakovosti.
Projekt
DIGIVODA je edinstven pilotni projekt v slovenskem prostoru. S trajnostnimi ukrepi bo dolgoročno prispeval k čistejšemu lokalnemu okolju in večji okoljski ozaveščenosti prebivalk in prebivalcev. Z rezultati projekta bo ustvarjen nabor dobrih praks, ki bodo služile kot zgled vsem nadaljnjim tovrstnim projektom in ukrepom; rezultati bodo prenosljivi tudi na druge regije in širše. Vrednost projekta je 224.933,24 evrov; sofinancerski delež Evropskega sklada za regionalni razvoj je 149.273,31 evrov.
Naložbo DIGIVODA sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).