Zagajska kapela sv. Jurija

Zagaj, naselje v občini Bistrica ob Sotli, se ponaša z ne le v Posavju najstarejšo ohranjeno zgradbo, temveč tudi v slovenskem merilu, saj ta datira iz 9. ali 10. stoletja. Gre za kapelo svetega Jurija na dobrih 527 metrov visokem hribu Svete gore, znanem po Marijini romarski poti.

Kapela sv. Jurija, ki je bila zgrajena na kamniti skali v predromanski dobi, je umeščena nekoliko nižje od tamkajšnje Marijine cerkve, prvič pa je bila v pisnih virih omenjena leta 1545. Prvotno je kapela imela tri oltarje s kipi sv. Jurija, sv. Lucije in sv. Katarine Sienske, danes pa je ohranjen zgolj osrednji oltar sv. Jurija, medtem ko sta bila druga dva kipa odtujena. Oltar sv. Jurija datira iz leta 1667 ter je bil obnovljen leta 1845 in 1977. Kapela je brez poslikave, temveč je okrašena samo z geometrično poslikavo in križi, le na severni strani prezbiterija iz 16. stoletja je komaj še vidna slika Matere božje z otrokom, ki naj bi datirala iz 17. stoletja. Desno ob vhodnih vratih je v steno vzidana plošča iz svetlorumenega peščenjaka z vrezanim reliefom moža z dvignjenimi rokami, poleg leve roke sta vrezani dve krogli, nad njima pa je vidnih več vklesanih znakov, ki jih do danes strokovnjakom še ni uspelo razvozlati. Po predvidevanjih naj bi vklesan moški lik predstavljal v vodi stoječega Janeza Krstnika, ki z zajemalko zajema vodo za krst, saj naj bi Jurijeva kapela služila za krstilnico. Kapela je bila leta 1969 prekrita z novimi skodlami, leta 1978 pa je bila zaključena njena obnova, ki je vključevala tudi obnovo tlaka, poslikave, vgradnjo novejšega okna in namestitev ravnega stropa. Sicer je kapela sv. Jurija peto svetišče z grebena Svete gore proti dolini: najvišje je Lurška kapela, pod njo kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, zatem Marijina cerkev in pod njo kapeli sv. Jurija in sv. Martina. Na Martinovo nedeljo se zaključuje tudi polletno obdobje izvajanja maš na Svetih gorah (od maja do novembra).

Bojana Mavsar, foto: wikimedia.org