Časopis za pokrajino Posavje
7.11.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zdravje je na udaru tudi poleti

Objavljeno: Petek, 05.07.2019    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Romana Laktić, dr. med., specialistka pediatrije (3)

Romana Laktić, dr. med., spec. pediatrije

Poletje je tu in s tem čas dopustov – pa tudi zdravstvenih težav, ki nas lahko doletijo doma ali nekje na oddihu. K temu so še nekoliko bolj nagnjeni otroci, zato smo se z našo sogovornico, Romano Laktić, dr. med., spec. pediatrije, iz Zdravstvenega doma Brežice, pogovarjali o konkretnih tegobah in priporočilih, kako ravnati, če pride do zdravstvenih nevšečnosti.

Po besedah pediatrinje Romane Laktić, ki je tudi vodja dispanzerske dejavnosti v ZD Brežice, trenutno med otroki v vrtcih v več kot 50 % primerov prevladujejo viroze, povzročene s črevesnimi virusi, ki jih spremljajo izpuščaji, vročina, bruhanje, driska, včasih se jim pridružijo še znaki prehlada in okužbe dihal. V zgodnjem otroštvu, zlasti v krajih z nižjim higienskim standardom, se pojavijo okužbe z EBV virusi, ki pri mlajših otrocih povzročajo drisko, pri mladostnikih sliko infekcijske mononukleoze z angino, vnetim žrelom z debelimi oblogami, povečanimi vratnimi bezgavkami, splošnim slabim počutjem, utrujenostjo ter prizadetostjo jeter in vranice. V tem letnem času so zaradi visokih poletnih temperatur pogoste driske. Povzročitelji drisk so bakterije, virusi in paraziti. Okužimo se lahko preko umazanih rok, onesnažene vode, ki v nekaterih krajih ni primerna za pitje, ali hrane, ki se na vročini hitro pokvari. Pri zastrupitvi s hrano strupi bakterij, npr. stafilokokov, povzročijo slabost in ekscesivno bruhanje. Da bi preprečili okužbe, Laktićeva priporoča higieno rok, higienski postopek s hrano in pijačo, da bolnih otrok starši ne vozijo v vrtec, probiotik za skrajšanje trajanja driske ter zadosten vnos tekočin v telo (voda, čaj, nesladkane pijače, že pripravljene raztopine za nadomeščanje izgubljene vode in soli, ki se dobijo v lekarni).

»V naši ambulanti so pogoste streptokokne (bakterijske) angine, ki jih zdravimo z antibiotiki. Bolezenski znaki so vročina, bolečina v žrelu, na začetku lahko tudi bruhanje in tekoče blato,« razlaga in opozori, kaj se lahko zgodi pri potapljanjih v bazenih, rekah in morju – pogosto pride do vnetja ušes oz. zunanjega sluhovoda, kar zdravimo s protibakterijskimi ali protiglivičnimi zdravili lokalno ali s sistemsko terapijo. Poleti brez različnih alergij tudi ne gre, pravi Laktićeva, in omeni alergijo na sonce (priporoča ustrezno zaščito otroške kože s faktorjem z visoko UV-zaščito in ustrezna oblačila, zaščito glave pred neposrednim izpostavljanjem soncu, izogibanje soncu med 11. in 16. uro, pitje ohlajenih pijač na sobni temperaturi).

INVAZIJA KOMARJEV NA HRVAŠKEM

Po njenih navedbah je bilo letos v Posavju že nekaj primerov borelioze, tudi pri otrocih. Ta običajno štiri tedne po piku klopa povzroči kožno fazo bolezni. Na mestu pika se pojavi obroč, ki centralno bledi in se periferno širi. Pri otrocih razširjeno obliko bolezni (imajo več krogov) – ali če so ti zelo veliki – zdravimo z antibiotiki intravensko 14 dni, pri enem obroču pa zadostuje že zdravljenje s tabletami antibiotika. Sledi nevrološka faza, za katero je značilen meningitis z visoko vročino, hudim glavobolom, preobčutljivostjo na svetlobo in bruhanjem, kar lahko preide še v tretjo fazo (bolečine v sklepih, glavoboli, mišične bolečine, nevrološki izpadi, motnje srčnega ritma). Zelo nadležni so tudi piki komarjev. »Nekateri otroci imajo hude reakcije na pik komarja. Njihove kože običajno ne mažemo z repelenti, lahko pa s komarniki preprečimo vstop teh insektov v prostor in zvečer nimamo prižgane luči ob odprtem oknu. Trenutno je zlasti na Hrvaškem invazija komarjev, po mojih informacijah tudi ob morju. Odrasli se lahko zaščitimo s pršili tipa Autan in podobnimi, za otroke se tega sicer ne priporoča, lahko pa se sredstvo razprši po oblačilih,« pojasnjuje in dodaja, da naj bi komarje odganjal tudi vonj kave, rožmarina, sivke itd. Možni so piki os, čebel, sršenov, ki jih privlačita znoj, parfum ter na mestu pika sprožijo otekline, rdečice, bolečine, srbečice pa tudi hude sistemske reakcije z anafilaktičnim šokom, izgubo zavesti, oteženim dihanjem, dušenjem, piskanjem, alergijo, podobno koprivnici, pri čemer je treba v teh primerih osebo, ki je v šoku, oživljati do prihoda zdravniške ekipe. Tisti, ki imajo na pik hujšo reakcijo, v sezoni teh žuželk potrebujejo set za samopomoč (antihistaminik, kortikosteroid in avtoinjektor) do prihoda dežurne ekipe oz. zdravnika. Na morju se lahko pojavijo opekline od meduz in poškodbe, ko stopimo na ježke. Pri tem Laktićeva svetuje, da je treba bodice odstraniti na sterilen način, zato je najbolje, da to opravi medicinsko osebje, za opekline meduz pa ob hujši reakciji priporoča antihistaminik sistemsko, drugače pa lokalno Fenistil gel in podobno ter v skrajnem primeru kortikosteroidno mazilo.

Rok Retelj
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

07.11.2024 | Ne spreglejte

Salon Genial v Brestanici