Žganje je imelo boljši okus

BUKOŠEK – Od ročne gasilske brizgalne, imenovane Rogin, z Velikega Cirnika pa tokrat h kotlu za žganjekuho, ki ga najdemo med kar približno 3500 predmeti v bogati zbirki starin pri Ludviku Rezlju v Bukošku. Star je več kot sto let, njegova posebnost pa je v tem, da je bil lončen in ne bakren kot večina kotlov. Izdelava iz gline je pomenila tako pozitivne kot negativne lastnosti.
 

Lončen kotel so strastnemu zbiralcu starin Ludviku Rezlju leta 2010 prinesli člani družine Opravž iz Bukoška. Žganje so v njem kuhali že njihovi prastarši in kotel spravili na podstrešje, ko ni bil več v uporabi. Kotel je debelejši, ker je iz gline, in je zato dlje držal toploto. Pri delu z njim so morali biti zelo previdni, saj je v primerjavi z bakrenim veliko bolj občutljiv na udarce, zaradi varnosti, da ne bi počil, je tudi pleten z žico. Znano je, da so lončene kotle izdelovali na širšem območju Posavja, a jih zaradi zahtevnejše izdelave ni bilo veliko, v brežiški občini so jih tako verjetno imeli samo trije kmetje. Ker so imeli doma sadje, primerno za kuhanje žganja, so jih seveda tudi uporabljali. Žganje, kuhano v lončenem kotlu, je imelo boljši okus kot tisto v bakrenem, prav tako je bilo možno pridobiti večjo količino, naenkrat so lahko skuhali od 40 do 45 litrov žganja, več ga niti niso smeli napolniti. O njem je znana tudi zanimiva situacija, ki se je pripetila njegovim lastnikom. V času stare Jugoslavije je oblast sprejela zakon, s katerim je bila prepovedana žganjekuha v bakrenih kotlih. K Opravževim je nekega dne prišel finančni uradnik in preverjal, v kakšnem kotlu se kuha žganje. Misleč da je njihov kotel bakren, jih je že imel namen oglobiti, a ko je po dolgem prepričevanju ugotovil, da je kotel dejansko lončen, je moral svojo namero kar malo z jezo opustiti. Še ena zanimivost: poleg lončenega v Rezljevi zbirki stoji bakren kotel, last kotlarja Bitenca iz Brežic, ki ga je izdelal za mojstrski izpit, star pa je približno 80 let.

R. R.