Zibelka Anastazija Grüna

Tokrat vas bomo popeljali v 19. stoletje in na grad Šrajbarski turn (nemško Turn am Hart) v Leskovcu pri Krškem, ko je bil ta v posesti plemiške rodbine Auersperg, ene najmočnejših plemiških družin na nekdanjem Kranjskem. Od tu namreč izvira legenda o zibelki, v kateri naj bi kot novorojenec ležal pesnik in politik Anton Alexander von Auersperg, znan tudi pod pesniškim psevdonimom Anastazij Grün ali Anastazij Zelenec.

Na njegovo rojstvo in zibelko se namreč navezuje zapis o nesreči ljubezni, ki jo je opisal Grunov osebni biograf Anton Schlossar, večkrat pa naj bi jo kasneje povedal tudi Zelenčev pranečak Gvido grof Auersperg, ki je ob tem zatrjeval, da gre za resnično zgodbo. Slednja gre nekako takole: Grünov oče Aleksander, ki je s staršema prebival na gradu Šrajbarski turn, se je zaljubil dekle, ki je prebivalo s svojo materjo v skromni mali hišici v bližini gradu. Med gradom in hišico je rasel mogočen hrast, pod katerim se je na klopci Aleksander skrivoma dobival z dekletom, ki mu je ljubezen iz srca vračala. Kajpak takšne zveze starša nista odobravala in za ženitev godnemu sinu izbrala dekle iz plemiške družine. Pod njunim pritiskom je Aleksander popustil in se na večer pred zaukazano poroko z grofico Marijo Rosalijo Cecilijo - baronico Polhograjsko, ko so na gradu gostili na njegovi fantovščini imenitno in veselo družbo, še zadnjič pod hrastom sestal z dekletom. Ob obujanju spominov na njuna srečna snidenja ji je dejal, da se ne želi poročiti, a ga je dekle, ki se je zavedalo svojega revnega porekla, tolažila, sama pa se je namenila daleč stran, kjer bi lažje pozabila na strto srce. Ob slovesu mu je zaupala še zadnjo željo, da naj da podreti hrast njunih spominov, iz njegovega lesa pa da iztesati zibelko, v katero bo položil svojega prvorojenca. Tako se naj bi tudi zgodilo, že po letu dni so v njej uspavali Antona Alexandra Auersperga, grofa Turjaškega, kasnejšega politika in pesnika Anastazija Grüna.
Navedena zibelka sodi med dragocenosti z več vidikov.  Muzeji in zasebne zbirke namreč hranijo veliko primerkov kmečkih (nizkih) zibelk, dočim je ohranjenih izredno malo primerov zibelk premožnejšega sloja, še manj pa tistih, katerih izvor je znan. Narodni muzej Ljubljana je navedeno zibel pridobil že leta 1910. Slogovno odgovarja obdobju 19. st., a do neskladja z anekdoto prihaja pri vrsti lesa, saj je pričujoča zibelka, ki si jo lahko osebno ogledate na razstavi Narodnega muzeja Slovenije Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja na Gradu Rajhenburg, narejena iz orehovine in ne hrastovine oziroma so iz hrastovine le njeni vertikalni opori. Sicer gre za izredno lep primerek visoke viseče zibelke, z odprtinami za prijem v obliki srca, na notranjih stranicah vrezanimi štirimi sedmokrakimi zvezdami, ki naj bi služile za magično zaščito otroka, in na končnicah vrezanim IHS kot znakom vere in blagoslova otroka. Pod robom obeh stranic se nahajajo po štiri lesene kljukice, na katere so križno razpeljali trak(ove), da otrok ne bi padel iz nje in hkrati da se ni premikala odejica, s katero je bil odet. V vznožju zibelke se nahaja zaboj oz. predal za perilo ali predmete za otroka.

Razstava  Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je zaradi sanacije razstavnega prostora trenutno zaprta. Več tukaj.

B. M.