Boštjan Blažinčič: Želimo postati najboljše okolje za perspektivne igralce

Nogometni klub Krško od preboja v prvo ligo vodi Boštjan Blažinčič z Bizeljskega, sicer direktor krške enote Zavarovalnice Tilia in oče dveh otrok. S 34 leti je najmlajši predsednik v prvi ligi, že od mladosti povezan s športom, saj je bil mladinski reprezentant v streljanju na glinaste golobe, v nogometne vode pa je aktivneje 'zaplaval', ko se je z nogometom začel ukvarjati njegov mlajši brat Igor.

Zdaj ste že dobro leto oz. dobro sezono predsednik NK Krško, kaj ste v tem času uspeli storiti oz. spremeniti v klubu?
Naredili smo ogromno, čeprav bi nam marsikdo lahko očital, da ne toliko, kot bi bilo potrebno. Določene zadeve je treba delati sistematično, ne brezglavo in mi smo se tega lotili na tak način ter smo naredili veliko premikov, ki so že vidni. To delamo od spodaj navzgor, naša nogometna šola je zelo urejena v vseh pogledih, zdaj pa smo se lotili še urejanja članske ekipe oz. kluba kot celote. Okrepili smo strokovni štab, veliko pa moramo narediti še na organizacijskem področju samega kluba, tukaj še škripa. Vse, kar vidite, opravljamo le z človekom ali dvema, kar je bistveno premalo, rabimo več ljudi, ki bi se ukvarjali izključno z zvišanjem standardov delovanja kluba. Imeli smo tudi nekaj finančnega repa iz preteklosti, kar smo sanirali in smo na to lahko ponosni. Nobenemu igralcu nismo nič dolžni in mislim, da ni veliko klubov, ki se lahko pohvali s tem. Imamo najmanjši proračun v ligi in izredno pazimo, kam porabimo vsak evro. Veseli me, da z vsem, kar počnemo puščamo sled, ki je ni možno spregledati.

V lanski sezoni je bilo večkrat poudarjeno, da je Krško najmanjši klub med prvoligaši - letos to še vedno velja, čeprav sta zdaj v ligi tudi Radomlje in Aluminij?
Velja, predvsem sta omenjena kluba boljše organizirana kot mi oz. je njihova ekipa v ozadju številčnejša. Je pa res, da smo se v pretekli sezoni marsikaj naučili in nam je zato v tej sezoni lažje, čeprav vsi pravijo, da je druga sezona težja za obstanek. Verjamem, da so se igralci v minuli sezoni naučili marsičesa, tudi tega, da se lahko kosajo prav z vsemi, pa tudi mi, ki vodimo klub, smo se naučili stvari, ki jih prej nismo poznali.

Ljudje vidijo le to, kar se dogaja na igrišču, ne pa dela, ki poteka v ozadju. Kaj vse je treba storiti, da klub lahko igra v prvi ligi?
Ogromno stvari. Najprej je treba pridobiti licenco, da lahko sodeluješ v prvi ligi, za kar moraš izpolnjevati točno določene kriterije, od finančnih, infrastrukturnih itd. Tukaj je ogromno dela, ki ga v drugih klubih opravlja pet ali deset ljudi, pri nas pa to opravljamo poleg rednih služb v popoldanskem času. Da se lahko odigra tekma, je treba poskrbeti za dovoljenje upravne enote in ostala soglasja, koordinirati zadevo z gostujočo ekipo, zagotoviti varnostnike, zdravstveno službo, pobiralce žog…, predvsem pa opraviti nešteto ur treningov na igrišču. Veliko je opravljenega dela, ki se ga ne vidi, ko so prižgani reflektorji.

Čutite podporo ljudi? Občinstvo na tekmah je kar številčno.
To nam pomeni ogromno. To ni floskula: publika je res naš 12. igralec, pred polnim štadionom je bistveno lepše igrati in tudi če smo občasno igralsko malo limitirani, nam ta 12. igralec izredno pomaga. Po drugi strani pa vsakdo, ki pride na tekmo in kupi vstopnico pomaga, da lahko to zgodbo peljemo po poti, ki smo si jo začrtali. Vstopnice so po sprejemljivi ceni in če so tribune polne, je to res lep prihodek za klub. Zato si želimo na vseh tekmah čim bolj polne tribune, tako zaradi podpore fantom na igrišču kot podpore klubu.

Kako ste uspešni pri iskanju sponzorjev, tako v domačem okolju kot zunaj njega?
Na tej strani ni takšnega posluha, kot bi si ga želeli, to me žalosti. Nikakor ne moremo dati vseh v isti koš, kar nekaj podjetij je opazilo, kaj počnemo in da to počnemo dobro. Izpostavil bi podjetja GEN energija, Kostak, Numip, Žarn, Saramati, Zavarovalnico Tilia, Zavarovalnico Maribor. Vseh niti ne morem našteti, so pa objavljena na naši spletni strani, jih pa žal ni veliko. Mislim, da si krški šport, ne samo nogomet, zasluži več podpore s strani gospodarstva, želimo pa si tudi močnejše podpore s strani lokalne politike, ki je ključna, da se strategija kluba uresničuje. Obisk na domačih tekmah je pokazatelj, da delamo dobro ter da si ljudje želijo v Krškem prvoligaški nogomet.

Ko sva že pri sponzorjih, lahko ekskluzivno povem, da smo po desetih letih, kolikor krški nogomet že išče investitorja oz. sponzorja, v letošnji sezoni našli. Gre za firmo JSP iz Švice, ki se ukvarja s športnim managementom in je v športu že kar nekaj časa. Pogodba je že podpisana, tudi prvi obrok je že na našem računu. Gre za resno, petletno zadevo z možnostjo podaljšanja. Naravnana je tako, da zagotavlja razvoj krškega nogometa, ideja investitorja in naša ideja sta si zelo podobni, zato smo se odločili za to sodelovanje. Interes je predvsem postati stabilen prvoligaš ne le v članski, ampak tudi v mlajših selekcijah, priključevati čim več mladih nogometašev k članski ekipi, s čimer bi jih lažje spravili na nogometni trg in zanje iztržili kakšen evro več. Pokazalo se je, da nogometna šola z Rokom Zorkom na čelu opravlja izjemno delo, v preteklih sezonah se je nekaj fantom uspelo prodati na velik evropski trg, če omenim le Luko Kerina, Luko Gučka in Vanjo Drkušića. Imamo še kar nekaj fantov, ki bodo v prihodnje šli po njihovih stopinjah. Želimo imeti tudi več reprezentantov v mlajših kategorijah. Želimo ustvariti okolje, za katerega bodo najbolj perspektivni mladi igralci iz Slovenije in okolice ter njihovi starši spoznali, da je Krško tisti klub, v katerem bodo najprej dobili pravo priložnost. Konec koncev to že danes dokazujemo, saj smo pripeljali fante tudi iz tretje lige in jim dali priložnost. Najbolj perspektivne igralce v vseh kategorijah si želimo prav v Krškem, saj bi bila škoda, da bi nam prehitro pobegnili v tujino ali druge klube, kjer se ne morejo razvijati na pravi način.

Posavje ima poleg NK Krško v prvi ligi še NK Brežice v drugi ligi. Kako z njimi sodelujete?
Vrhunsko, mislim, da smo ta odnos oz. sodelovanje po dolgi letih uspeli pripeljati do nivoja, ki smo ga vsi želeli. Kot predsednik se maksimalno zavzemam za to sodelovanje, pomagamo, kolikor se da in samo skupaj smo lahko močnejši. Želim jim, da se držijo zastavljenih ciljev in ne dvomim, da jim ne bi uspelo. Če le utegnem, si ogledam njihove tekme in lahko rečem, da igrajo všečen nogomet.

Posavje je bilo pred časom bela lisa na slovenskem nogometnem zemljevidu, zdaj pa je s prvoligašem in drugoligašem kar močno zastopano na njem, kajne?
Zdaj imamo na širšem področju tega dela Slovenije kar primat v tem najbolj številčnem športu v Sloveniji. Kvalitetno delo je prej ali slej garancija za dobre rezultate.

Kaj pa sodelovanje z drugimi klubi v Sloveniji?
Lahko povem, da imamo z vsemi klubi v ligi izjemen odnos, konec koncev lahko poudarim to sodelovanje z Mariborom. Kamor koli pridemo, so nam vrata odprta, vsi so nam pripravljeni svetovati in pomagati. Sodelovati si želimo z vsemi, a dolgoročna strategija krškega nogometa niso posoje igralcev, saj v tem trenutku razvijamo kar nekaj igralcev, ki niso naši, kar za naš proračun ne pomeni nič posebno dobrega, jih pa v tem trenutku nujno rabimo. Že danes delamo na tem, da bodo lahko glavne vloge igrali igralci iz domačega pogona, ki bodo pri nas na profesionalni pogodbi.

Omenili ste že mladinsko šolo, lahko podrobneje poveste, za kakšen pogon gre?
Vsak dan na naših igriščih vadi čez 250 otrok, kar je res izjemno število. Imamo še približno 200 otrok, ki jih treniramo po posavskih šolah pod okriljem Nogobikcev, tako da je skupaj s člansko ekipo v Krškem približno 500 fantov, ki 'brcajo'. To pomeni 20 trenerjev in veliko ekip, ki za sabo potegne tudi marsikatero težavo, predvsem infrastrukturno. Teh 250 otrok se vsak dan preoblači v eni majhni garderobi, tako da razmišljamo o možnih rešitvah. Tudi trenutno stanje pomožnih igrišč nam počasi onemogoča normalno vadbo, zato bomo v bližnji prihodnosti potrebovali še eno igrišče, vendar se tega ne da rešiti čez noč. Moramo pa biti veseli, da je ta številka takšna in da še narašča, saj sem res ponosen, da smo toliko otrok uspeli vsaj za dve uri dnevno spraviti izpred računalnikov in televizorjev. Vsak dan mi kdo reče, kako lepo je videti polna igrišča, ampak nič od tega ni samo po sebi. Veliko bo potrebno še narediti, da se bomo še naprej lahko tako razvijali.

Peter Pavlovič

Pogovor s predsednikom NK Krško je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika, ki je izšla 15. septembra 2016.