​Brestanica Vlada Bezjaka razglasila za častnega krajana

Na gradu Rajhenburg so v torek zvečer s tradicionalnim, že 41. slavnostnim koncertom Brestanica poje obeležili praznik krajevne skupnosti Brestanica, ki ga obeležujejo 7. junija v spomin na povojno vrnitev izgnancev.

»Današnji praznik je priložnost, da se ozremo nazaj, na pot, ki smo jo prehodili. Spomnimo se vseh generacij, ki so gradile našo Brestanico, jo oblikovale in ji dale dušo. Hvaležni smo za njihovo trdo delo, vztrajnost in vizijo, ki so nam omogočili, da danes živimo v tako lepem kraju. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k razvoju in prepoznavnosti naše skupnosti,« je v pozdravnem nagovoru dejal Vlado Bezjak, ki svetu KS Brestanica predseduje že četrti mandat, še dva mandata več je njegov član. Vendar pa praznik ni le čas za spominjanje, je nadaljeval, ampak predvsem čas za pogled naprej. »Zato se bomo v prihodnosti osredotočili na projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja v našem kraju. Načrtujemo nadaljnjo ureditev infrastrukture, posvetili se bomo ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ki je pomemben del naše identitete. Menim, da je še veliko možnosti za gospodarski in družbeni razvoj v naši KS, kot je gradnja stanovanj in poslovno-obrtniških objektov. Spodbujali bomo tudi sodelovanje med društvi in organizacijami, saj verjamemo, da je močna skupnost tista, ki se medsebojno podpira in sodeluje.« Med izvedenimi projekti v zadnjem obdobju je izpostavil zaključeni 2. in 3. fazo obnove ceste na ribnik, medtem ko ostajajo še nedokončana dela v 1. fazi (pločniki) in nadaljevanje 4. faze. Med nerealiziranimi projekti je izpostavil ureditev osrednjega trga Brestanica z Domom krajanov, pošto, trgovino in stanovanjskimi bloki. Zahvalili se je kolektivu TEB, ki pomaga pri razvoju in urejenosti KS, svetnikom in svetnicam sveta KS, krajankam in krajanom za prispevek k razvoju v KS ter Osnovni šoli in vrtcu Adama Bohoriča Brestanica in društvom za sodelovanje pri realizaciji programov.

Helena Rožman o zgodovini izgnanske razstave 

K slavnostnemu govoru so letos povabili dr. Heleno Rožman, muzejsko svetnico v muzejskih enotah Kulturnega doma Krško, med katerimi je tudi grad Rajhenburg. Spomnila je, da so se pred slabimi 60 leti na pobudo lokalne skupnosti oz. članov Turističnega društva Brestanica, v sodelovanju s Krajevno organizacijo Zveze borcev NOV Brestanica in z Občinskim odborom Zveze borcev NOV Krško, kmalu po zaprtju zadnje kazenske ustanove na gradu Rajhenburgu (od leta 1948 do 1956 je bil tam zapor za ženske, večinoma politične zapornice, od leta 1956 do 1963 pa zapor odprtega tipa za moške, op. a.), pričele  aktivnosti za primerno obeležitev oz. ohranjanje spomina na tragično usodo izgnancev. Prof. dr. Tone Ferenc je pripravil prvo muzejsko predstavitev izgona, razstava, ki jo je oblikoval arhitekt Franc Filipčič, je bila odprta 30. junija 1968. »In s tem dejanjem je ta grad postal tudi muzejski prostor, prostor, v katerem se in situ, kot rečemo, če se določena zadeva odvija na izvornem mestu, ohranja spomin na dogajanja prvega leta vojne v Posavju in Obsotelju. Hkrati pa je muzejska postavitev dala glas in prostor spominjanja tudi izgnancem. Z razstavo so dobili prostor, kjer so lahko brez strahu, ki je bil v tistem času še precej pogost spremljevalec tovrstnih spominov, pripovedovali o njihovih usodah, in hkrati o tej temi osveščali skupnosti v širšem prostoru,« je povedala dr. Rožman. Po posodobitvi leta 1971, ko je bila podpisana Listina o razglasitvi 7. junija za dan izgnancev, je bila leta 1975 razstava ponovno dopolnjena, dodana je bila tudi vsebina o vračanju izgnancev v domovino. Leta 2014 se je razstava vrnila v prenovljeni grad, njeni avtorici pa sta Irena Fürst in dr. Monika Kokalj Kočevar. »Vseskozi je imela muzejska predstavitev problematike izgnancev (poleg ohranjanja spomina seveda) pomembno nalogo izobraževanja; za mir in z željo, da se kaj takega ne ponovi; pri čemer pa, kot družba nismo uspešni. Ne govorimo le o velikih vojnah (v svetu), ampak tudi o drobnih vsakdanjih nestrpnostih, napetostih, delitvah, ki delajo družbo tako, kakršna je oz.  smo danes,« je opozorila govornica. A dodala tudi, da smo kot narod sposobni preseči delitve in složno delati skupne korake, pri čemer je izpostavila dogajanja pred 35 leti, ki so privedla do osamosvojitve Slovenije in do dejstva, da danes živimo v lastni, samostojni državi.

Pisna priznanja 

Podelili so številna krajevna priznanja. Pisna priznanja so prejeli Tenis klub Brestanica za uspešno delovanje in spodbujanje športnega življenja v Brestanici; Jožica Hriberšek za delovanje v društvu upokojencev in rokodelski skupini Mavrica; Živka Hictaler, prav tako za delovanje v društvu upokojencev; ter enajst uspešnih domačij z osnovno kmetijsko dejavnostjo: kmetija Bromše Anton in Melita iz Anž, kmetija Gerzina Edi in Berta iz Stolovnika, kmetija Grmšek Franc in Marija iz Anž, kmetija Koren Anton in Romana iz Lokev, kmetija Koren Bojan in Neža iz Lokev, kmetija Koren Matjaž in Mateja iz Stolovnika, kmetija Pečnik Ivan in Danica z Gorice pri Raztezu, kmetija Pleterski Boris iz Anž, kmetija Simonišek Anton in Ida iz Dolenjega Leskovca, kmetija Sinkovič Blaž in Martina iz Stolovnika ter kmetija Vodopivec Edi in Albina z Razteza.

Bronasti in srebrni plaketi 

Bronasti plaketi sta prejela Silvo Šerbec za aktivno sodelovanje v turističnem in kulturnem društvu ter v skupini kovačev, ki kujejo rajhenburške novce; ter Srednjeveška plesna skupina ob 20-letnici aktivnega negovanja in ohranjanja plesov srednjega veka in predstavljanja pomembnega obdobja grajskega življenja na gradu Rajhenburg. Srebrni plaketi sta prejela Martina Ivačič, ki je kot ravnateljica 15 let vodila OŠ Adama Bohoriča Brestanica; ter Odbojkarsko društvo Brestanica ob 30-letnici za organizirano delo odbojkarskih skupin in ohranjanje ter napredek dobre odbojke v Brestanici. 

Častni krajan Vlado Bezjak 

Posebej svečan trenutek pa je bila razglasitev Vlada Bezjaka za častnega krajana Brestanice, za kar je dal pobudo direktor TEB Tomislav Malgaj. »Vlado Bezjak je s svojim dolgoletnim delom, prizadevnostjo in predanostjo pomembno zaznamoval življenje v našem kraju. Skozi vsa leta delovanja je dokazal, kako pomembni so vztrajnost, odgovornost, povezovanje v lokalni skupnosti in pripravljenost pomagati drugim. S svojim delom, idejami, sodelovanjem pri krajevni problematiki je pomembno prispeval k povezovanju ljudi ter razvoju in napredku naše skupnosti. Njegova prizadevanja so pustila trajen pečat v življenju kraja in ljudi, ki tukaj živimo, saj dosledno zagovarja interese krajanov, spodbuja dialog ter išče konstruktivne rešitve za dobro kraja. Pod njegovim vodstvom so se uspešno izvedli in se še izvajajo projekti na področju cestne in komunalne infrastrukture, ureditve javnih površin, varovanju okolja ter ohranjanju kulturne dediščine. Naziv častni krajan je tako izraz hvaležnosti in spoštovanja za vse, kar je Vlado Bezjak storil za našo skupnost. Njegovo delo ostaja navdih tudi za prihodnje generacije,« je obrazložitev častnega priznanja prebrala povezovalka Sara Žgalin, častno listino pa je podelil podpredsednik sveta KS Anton Zakšek.
 
V imenu Mestne občine Krško je zbrane nagovorila podžupanja, sicer domačinka Mojca Kranjec Križan. Poudarila je, da je občina v tem mandatu namenila veliko pozornost vlaganju v Brestanico in okoliška naselja ter zaključila rekonstrukcijo Lovske ceste, obnovila cestna infrastrukturo na območju Dorca skupaj z ureditvijo novih stavbnih zemljišč, obnovila telovadnico osnovne šole, na streho šole pa namestila sončno elektrarno, pred kratkim pa obnovila še cesto na ribnik v Stolovniku. V kratkem se pričenja še projekt Grajske sanje, ki vključuje delno sanacijo gradu Rajhenburg in ureditev Moserjeve hiše. »Vsak projekt, vsaka cesta, vsak objekt pa dobi svoj pravi pomen zaradi ljudi – zaradi vas. Brestanica ima močna društva, predane prostovoljce, kulturnike, gasilce, športnike in številne posameznike, ki s svojim delom, znanjem in srčnostjo ustvarjate povezanost ter življenje v kraju,« je še dejal in čestitala letošnjim nagrajencem, še posebej Bezjaku.

Sedem pevskih zasedb 

Na prireditvi se tradicionalno, kot že ime pove, predstavijo brestaniške pevske zasedbe, letos so bili to: cici zbor, Rajhenburški pevci in mladinski pevski zbor OŠ Adama Bohoriča Brestanica, vsi pod vodstvom Antonije Ključevšek, cerkveni zbor Brestaniški slavčki pod vodstvom Tatjane Kukovičič, Marko Železnik ob spremljavi Estere Cetin, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod taktirko Nine Pisek in Rajhenburški oktet, ki je hudomušno povabil še na pogostitev.
 
P. P.

#povezujemoposavje