​Mladi zgroženi: Sava polna plastike

Posavje ima veliko srečo z bogastvom voda, kar smo v vsakoletnih tematskih straneh Posavski vodni krog že večkrat hvaležno ugotavljali s sogovorniki. Žal pa voda, tako esencialna za naša življenja, »prenaša« namnožene posledice človeških neumnosti. Več let smo se predvsem spraševali o tem, kdaj bomo začeli bogastvo vode spoštovati in življenjski slog prilagodili vzdržni porabi vode.

Potem smo opozarjali na onesnaženja, tudi tista s kemikalijami, za katere naše biološke čistilne naprave nimajo primernih čistilnih sposobnosti. V zadnjih letih pa našo pozornost z alarmantnimi količinami kliče vseprisotna plastika v vodi. Večje kose in tiste manjše od 5 milimetrov skrajno neodgovorno uporabljamo in pošiljamo v okolje, a jih, glej ga zlomka, slej ko prej lahko dobimo nazaj v lastno telo.

»Ker je komot«

Vsekakor ste mnenja, da plastika skrbi, da se naš »lagodni« način življenja nadaljuje. Kar 40 odstotkov starejših bralcev izmed vprašanih nam je v pogovoru ponavljalo misel, da ste v preteklosti vsakodnevno seveda bolj varovali okolje, a da ste se hkrati »utrudili od prenašanja steklovine«, papirnatih embalaž, mrežic itd. in da vam je plastika pač »veliko bolj priročna in komot«. Srednja generacija se očitno s to težavo seznanja od časa do časa, a v 30 % pravite, »da mora zdaj svoje narediti trg ali politika«, »navade pa da je izziv spreminjati«. Kar pravijo eni ali drugi ne more spremeniti dejstva, da bodo s povsem spremenjenim okoljem živeli naši mladi in vse nadaljnje generacije. Koga torej po vaše zadeva to vprašanje?

Strinjamo se z vami, ne le kratkotrajna priročnost, tudi razni standardni in regulative so pomembno prispevali k temu, da se je naš vsakodnevni stik s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo izjemno povečal. Nekateri politični koraki in zaveze so že stopali v smeri reševanja te problematike, hkrati pa smo bili, kot ste poudarili mnogi, v zadnjih dveh letih priča novemu in nepredvidenemu onesnaževalnemu šoku, ki ga bo zaradi uporabljene in odvržene zaščitne opreme pri epidemiji naše okolje trpelo še stoletja.

Ko »kratek čas uporabljena« plastika postane izmuzljiva mikroplastika

Že do 50 % vse proizvedene plastike na svetu naj bi predstavljali izdelki za enkratno uporabo. In ravno ti, le za nekaj minut ali celo sekund uporabljeni plastični izdelki, so žal trenutno največji vir onesnaženja našega okolja, voda in teles s plastiko. Plastična vrečka, na primer, ki jo mimogrede odvržete, se v naravi ne more razgraditi. Sčasoma razpade na izredno majhne, od 300 mikrometrov do 5 milimetrov velike delčke, ki jih imenujemo mikroplastika. Ta mikroplastika se imenuje »sekundarna«, saj ni bila ustvarjena tako majhna z namenom. Žal pa poznamo tudi mikro delčke, ki so bili namenoma poizvedeni izredno majhni, na primer plastični delci v priljubljenih pilingih za telo in obraz ali mali plastični delčki, ki sestavljajo naša oblačila.

Mikroplastika v okolje še vedno lahko oddaja strupene snovi, nanjo se vežejo različna druga organska onesnaževala, ti izredno majhni delčki pa s potovanjem končajo predvsem v rekah in morju, a dokazano tudi v dežju, kuhinjski soli, morskih in kopenskih živalih, zelenjavi in ostalih delih naše prehrambne verige.

Prihodnost so projekti, kjer se onesnaženosti zavedo cele družine

Šele z višjo ravnjo ozaveščenosti se bo stopnjeval tudi pritisk na politiko in industrije, da se svet poda v iskanje alternativ. Kljub temu da so glavni akterji proizvodnje in onesnaženja svetovne velesile, lahko v svojem okolju prva vsak naredi premik v bolj trajnosten in zdrav način življenja.

Zelo spodbudno očitno delujejo izobraževalne vsebine, kakršne so na primer nastale v sklopu projekta »Pirati plastike – dajmo Evropa!«, skozi katerega so se v letu 2020 in 2021 povezale  Slovenija, Nemčija in Portugalska, mnogo tukajšnjih organizacij in šol. Projekt je zrasel že 2016 na nemških tleh, nato pa na pobudo portugalskega, slovenskega in nemškega ministrstva za znanost in izobraževanje v sklopu trio predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije Svetu Evropske unije lani rezultiral tudi v več deset vzorčenjih voda v Evropi. Vzorčili so tudi vode, s katerimi bivamo Posavci.

Posavski pirati uspešno lovili plastiko

V projektu Pirati plastike so med drugim sodelovale tudi naše osnovne šole – Bizeljsko, Artiče in Brežice – ter Center biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta. Učenci in študentje so odpadke vzorčili na reki Savi (dve šoli), Sotli in na potoku Močilniku. Pri tem so se razdelili v tri skupine: skupini A in B sta vzorčili t. i. makro odpadke – to so odpadki, večji od 2,5 cm, skupina C pa je vzorčila mikro in makro odpadke na površini rek. Učenci so tako očistili brežine rek in obrečno drevje, poleg tega so podatke posredovali in objavili v skupni podatkovni bazi, ki je trenutno v analizi, zato v nadaljevanju navajamo samo preliminarne podatke. Najbolj onesnažena reka je bila žal naša reka Sava.

Največ mikroplastike v Sloveniji ravno pri nas

Skupina študentov 2. letnika višješolskega študija naravovarstva na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma pod mentorstvom Brežičanke Irene Kurajić je 21. maja lani vzorčila na reki Savi. Za mesto vzorčenja so si izbrali levo nabrežje reke Save na pretočnem akumulacijskem jezeru Hidroelektrarne Brežice med Krškim in Brežicami. Kot je pojasnila Kurajić, se je prva skupina ustavila je na pasu nabrežja, dolgim 50 metrov in širokim 20 metrov. Na dnu brežine, na vrhu in v zaledju reke so na devetih krožnih površinah, vsaka je imela premer tri metre, vzorčili odpadke, ki so bili vsaj v velikosti cigaretnega ogorka. Vse odpadke so razvrstili po kategorijah in jih prešteli. Največ odpadkov je bilo na dnu brežine, in sicer povprečno 4,6 odpadka/m2. Druga skupina študentov si je izbrala drugi 50 metrov dolg pas nabrežja in v oddaljenosti ne več kot 20 m od reke vzorčila popolnoma vse odpadke. Nabrali so 646 kosov odpadkov, od tega je bilo kar 67,5 % plastike za enkratno uporabo. Skupna masa vseh odpadkov je znašala več kot 15 kilogramov. Od plastike za enkratno uporabo je bilo največ stiroporja (kar 351 kosov!), plastičnih zamaškov (40 kosov) in plastenk (39 kosov), med drugimi odpadki pa so prevladovali koščki plastike, večji ali enaki 2,5 cm: bilo jih je 150. Tretja skupina je s pomočjo posebne mreže lovila mikroplastiko. V mreži so našli štiri delce mikroplastike (1–5 mm) in tri delce mezoplastike (5–25 mm). Vzorce so analizirali na Morski biološki postaji Piran in ugotovili, da je med vsemi slovenskimi vzorčnimi mesti z mikroplastiko najbolj onesnažena ravno Sava med Krškim in Brežicami. »Vsi udeleženci, tako študenti kot jaz, smo bili osupli in zgroženi nad tako velikim številom odpadkov. Še posebej nas je presenetil stiropor, ki je bil izjemno pogost po celotnem nabrežju in se ob Savi redno pojavlja skozi celo leto. Odpadkov od samih sprehajalcev je bilo malo, prevladovali so odpadki, ki jih je Sava naplavila iz območij v zgornjem toku nad mestom vzorčenja,« je še pojasnila mentorica novomeških študentov.

Navdušeni nad takšnim učenjem v Brežicah

Na reki Savi je v okviru naravoslovnega dne 8. novembra lani vzorčilo tudi 45 učencev OŠ Brežice pod mentorstvom Tanje Bervar. Skozi delavnice so povezali različne predmete, kot so naravoslovje, računalništvo, matematika, tehnika, likovna umetnost, geografija in slovenščino, zato so pri vodenju delavnic sodelovali tudi učitelji omenjenih predmetov. Na vzorčnem odseku so našli 84 odpadkov, med njimi je bilo največ plastenk, mikroplastike pa niso našli, morda tudi zato, ker je bilo vzorčenje opravljeno po večjem deževju. »Glede na to, da mesto Brežice leži v neposredni bližini velikih rek, kot sta reka Sava in Krka, je razumevanje onesnaževanja rek ključno,« je ob tem dodala mentorica brežiških šolarjev, zato si želijo tudi v nadaljnjih letih spremljati stanje onesnaženosti naših rek in v ta namen bo naravoslovni dan, kakršnega so izvedli v okviru projekta, ostal v njihovih letnih načrtih. Želijo si tudi analiz reke Krke, ki je zelo priljubljena med kopalci v rekah. »Učenci so bili za delo zelo motivirani, saj so izbirali med različnimi delavnicami. Trudili smo se, da so se dejavnosti razgibane in dinamične. Prav tako smo poskrbeli za ustvarjalne otroke in otroke , ki nujno potrebujejo gibanje, saj je bilo vzorčno mesto oddaljeno od šole vsaj 3 km. Učenci so se lahko vključili tudi v skupino novinarjev, katerih naloga je bila priprava na intervju učencev, ki so bili na terenu. V nadalje si želim pripraviti skupino otrok, ki bodo vodili gibanje Brežiških piratov in spodbudili otroke k tovrstnemu delovanju,« je še sporočila Tanja Bervar.

Učenci z Bizeljskega so vzorčili svojo Sotlo

13 učenk in učencev OŠ Bizeljsko pod mentorstvom Martina Polanec Zadravec je 15. junija lani opravilo omenjeno raziskavo na reki Sotli. Najpogosteje najdeni odpadki na nabrežju so bili plastična embalaža sladkarij in piškotov, v mreži pa so našli štiri delce mikroplastike in en delec mezoplastike, na podlagi česar so ugotovili, da se Sotla uvršča med srednje onesnažene vodotoke z mikroplastiko. »Vključili smo se v projekt, ker smo na naši šoli prepričani, da  ima ravno ta projekt razsežnost in metodologijo, ki bo učence 'vzgajala' v pravilni smeri,« pravi mentorica bizeljskih šolarjev, ki so se jim v projektu odpirala nova in nova vprašanja. »Ko začneš z delom, šele vidiš, da učence ekološke tematike zanimajo in da tudi učitelji nimamo vedno vseh odgovorov v rokavu. Če se pouk – terensko delo – raziskovanje dogaja izven učilnice, je to takoj bolj zanimivo in zabavno. Tisto, kar pa je učencem pomenilo največ, pa je bilo dejstvo, da sodelujejo v pravi znanstveni raziskavi, da bodo rezultati njihovega dela vidni na spletu in primerjani z rezultati na mednarodni ravni. Delo učencev je tako dobilo večji pomen, tudi zato so se ga lotili s predanostjo,« je še sporočila Martina Polanec Zadravec.

Martina Polanec Zadravec, OŠ Bizeljsko: Naša dejanja imajo posledice, ne samo za naše bližnje okolje, ampak tudi za globalne razmere. Naš odnos do okolja ima vidne posledice v današnjem času in bo vplival tudi na kvaliteto okolja v prihodnosti. Izobraževanje za trajnostni razvoj vključuje premišljen odnos do okolja. Kje, kdaj, zakaj in kako začeti to »vzgojo« za trajnostni razvoj? Čimprej in to pred domačim pragom. Učitelji se dobro zavedamo, da moramo učence usposobiti za izzive realnosti in izzive v prihodnosti.​

… artiški pa potok Močilnik

Na OŠ Artiče je 22 učenk in učencev 1. oktobra lani vzorčili v potoku oz. rokavu reke Save Močilniku. »Na brežinah smo našli največ plastike za enkratno uporabo, npr. plastična embalaža od sladkarij, plastenke, plastične vrečke … Več najdenih odpadkov je bilo na območju, kjer se nahaja tudi sprehajalna pot, saj ljudje neodgovorno mečejo odpadke v naravo,« pojasnjuje njihova mentorica Jasmina Heric. Učenci so tako na lastne oči videli večje število odpadkov, ki so jih nabrali na manjšem območju in si ustvarili predstavo, koliko odpadkov se nahaja v naravi na večjem območju. »S prebiranjem roka uporabe na pobrani embalaži so ugotovili, da se plastika tudi po več letih ni niti malo razgradila, kljub različnim vremenskim pogojem, ki jim je izpostavljena,« še dodaja mentorica. Mikroplastike v Močilniku sicer niso našli.

Vodja projekta in raziskave mikroplastike dr. Mateja Grego z  Morske biološke postaje Piran dodaja, da so osnovne in srednje šole, ki so sodelovale v projektu, med njimi tudi naše posavske, pomembno prispevale k znanosti z zbiranjem podatkov o onesnaženosti slovenskih rek. Sledi statistična obdelava velikega niza podatkov, s katerim bodo prvič ugotovili onesnaženost rek z makro in mikro odpadki v Sloveniji.

Izzivi sedanjosti, ne prihodnosti

»Seveda, da je pri nas največ onesnaženja z mikroplastiko, ko pa se vse steka v Savo!« je po naznanitvi rezultatov, omenjenih v tem članku, odgovorilo pet naših bralcev. Logično ali ne logično, težava s tem ni nič manj pereča. Mikroplastika je postala izziv sedanjosti, za katerega se iščejo mnoge rešitve, na primer izumljajo posebni magneti za mikroplastiko (tega se je lotil 20-letni irski študent Fion Ferreira), zanašajo se na čistilne sposobnosti nekaterih vodnih živali, na primer morskih kumar in epiplastičnih bakterij (študije dr. Juana Joseja Alave), izumljajo novi vodni filtri iz nanoceluloznih mrež rastlinskega izvora, ki so jih naredili na Finskem, in tako naprej, a zavedanje težave predhaja vse navedeno. Pohvale mladim in mentorjem, našim sogovornikom, ki ste se priključili projektu. Z vsakim takim korakom pripomorete, da bo tudi Posavski vodni krog lahko krog življenja in zdravja še naprej.

Maruša Mavsar, Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika na tematskih straneh Posavski vodni krog.

#povezujemoposavje