Časopis za pokrajino Posavje
2.12.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Na 16. Cvičkovem večeru predstavili Gorske bukve

Objavljeno: Nedelja, 08.08.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_0647

Gorske bukve iz leta 1582 so najstarejši ohranjeni prevod zakonskega besedila v slovenskem jeziku. Na sliki posodobljene Gorske bukve v sodobno knjižno slovenščino.

V petek, 6. avgusta, je na Cirju pri Raki, natančneje pri Cvičkovem hramu, v okviru Društva vinogradnikov Raka na tradicionalni 16. Cvičkov večer potekala okrogla miza, na kateri so predstavili Gorske bukve – gre za enega najstarejših ohranjenih in temeljnih vinogradniških pravnih aktov na Slovenskem.

O Gorskih bukvah v sodobnem slovenskem jeziku so govorili ugledni gostje iz ZRC SAZU, in sicer so to zgodovinar dr. Stane Granda, literarni kritik in literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin, dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter zgodovinar dr. Boris Golec. Večer je povezoval pobudnik in podpornik izvedbe obsežnega projekta posodobitve prevoda Gorskih bukev v sodobno knjižno slovenščino Ivan Vizlar iz Društva vinogradnikov Raka, seveda ob podpori s strani Občine Krško.
DSC_0680

Okrogle mize se je udeležil zgodovinar dr. Stane Granda.



Uvodni pozdrav Ivana Vizlarja

Na začetku večera je vse zbrane z zvoki citer povezala Anja Kozinc, nato pa je sledil Vizlarjev uvodni pozdrav. Toplo je pozdravil vse zbrane in napovedal Silva Jezernika, ki se je preoblekel v raškega župnika Andreja Reclja, ki je poznan po tem, da je Gorske bukve iz nemščine v 16. stoletju, natančneje leta 1582, prevedel v tedanjo slovenščino. »Če se boste ravnali po tem zakoniku, bo vse v redu, živeli boste lepo in mirno vinogradniško življenje,« je na koncu branja odlomkov iz Gorskih bukev dejal v Reclja preoblečeni Jezernik.
DSC_0689

Od leve proti desni so o Gorskih bukvah predavali tudi ugledni gostje iz ZRC SAZU: dr. Boris Golec, dr. Alenka Jelovšek in dr. Matija Ogrin.



Vizlar je nato nadaljeval, da je »nocojšnji večer prav poseben dogodek na Raki«, in da gre pri posodobitvi prevoda Gorskih bukev za »izročilo vsem slovenskim vinogradnikom«. Po njegovih besedah je »stoletja veljalo le ustno izročilo, vse tja do Reclja, kar pa dokazuje trdoživost slovenske besede, ki zavrača pritiske ponemčevanja«. V nadaljevanju je poudaril, da gredo za izvedbo projekta Gorskih bukev poleg vseh omenjenih gostov okrogle mize zahvale tudi slovenskemu jezikoslovcu in literarnemu zgodovinarju dr. Kozmi Ahačiču in izr. prof. dr. Katji Škrubej iz Pravne fakultete. Sicer pa je bila prva pobuda za prevod Gorskih bukev dana že leta 2014.
DSC_0669

Pobudnik in podpornik izvedbe projekta posodobitve Gorskih bukev v sodobno knjižno slovenščino Ivan Vizlar



Dr. Stane Granda o Gorskih bukvah

Vizlar je nato besedo predal dr. Stanetu Grandi, ki je dejal: »Gorske bukve so evropski dogodek, saj nikjer ne postoji tak strokoven prevod, ki so ga naredili resnično vodilni strokovnjaki. Gre za velik uspeh slovenske znanosti.« Nato pa je razložil, da so Gorske bukve »zbirka pravil, ki odločajo o življenju na gorski zemlji«. Dejal je tudi, da »takrat ni bilo krompirja in koruze, bilo je le žito, pa travniki in pašniki«. Po Grandovih besedah je zemlja, ki je kmetu pripadala skladno z omenjenim pravnim aktom ter jo je obdeloval, bila dejansko kmetova last. »Nisi bil tlačan, to je bil napredek in svoboda kmeta,« je poudaril Granda in še dejal: »Če je bil kmet podjeten, se je dalo prebiti revščino.«
DSC_0672

Nekaj zanimivih odlomkov je iz Gorskih bukev prebral v župnika Andreja Reclja preoblečeni Silvo Jezernik.



Na podlagi podrobne analize parcel na Raki je bilo celo ugotovljeno, da je bila približno tretjina površine Rake gorska zemlja, tako Granda, kar je predstavljalo blaginjo. »Denar se je vedno potreboval, potrebno je bilo kupiti sol, olje, sladkor itd.,« je še povedal Granda. »Raka s knjigo Gorske bukve stopa v evropsko zgodovino kulture in vinogradništva, zato pričakujemo širši mednarodni odmev,« je Granda sklenil svoje razmišljanje.

Dr. Matija Ogrin o izvoru Gorskih bukev

DSC_0648

Cvičkov hram na Cirju pri Raki, pri katerem je pod šotorom potekal 16. Cvičkov večer z okroglo mizo o Gorskih bukvah.

Naslednji je o Gorskih bukvah govoril dr. Matija Ogrin, ki preučuje slovensko književnost od 17. do 19. stoletja. Spregovoril je o izvoru rokopisa Gorskih bukev, ki obsegajo 30 strani v slovenščini, sprva pa so obstajale zgolj v ljudskem slovstvu, tj. ustnem izročilu, v oralni praksi.

Ogrin je razložil, da je Recelj leta 1582 prevedel pravni akt na 260 listih rokopisa. »Gorske bukve so bile v živi rabi,« je poudaril in nadaljeval, da »so pomemben dokument, tudi za nas danes, saj to ni primer novoveškega pozitivega prava, temveč gre za t.i. običajno pravo, ki je nastalo iz običajev. Običaji so torej postali pravo, pravila. Takšno pravo pa deluje iz pravičnosti, zato je bilo veljavno vse do 1848.«

Dr. Boris Golec o raškem vikarju Andreju Reclju

Več pa je o župniku oz. vikarju Andreju Reclju povedal dr. Boris Golec. Po njegovih besedah prvič naletimo na Recljevo ime 2 leti pred nastankom Recljevega prevoda Gorskih bukev, ko je pričal o »čudežnih grozdih«. »Recelj se je spoznal na gorsko pravo in vinogradništvo, bil je gorski gospod, ki je sam sodil po gorskem pravu,« je poudaril Golec. »Leta 1580 je Recelj prišel na Rako, umrl pa je leta 1600,« je še dodal in pripomnil, da je bil Recelj eden redkih, ki se je v tistem času tudi podpisal pod svoje delo, s čimer je »Rako uvrstil na zemljevid slovenskega knjižnega jezika«.

Dr. Alenka Jelovšek o jezikovni posodobitvi Gorskih bukev v sodobno knjižno slovenščino

O Gorskih bukvah je kot zadnja spregovorila še dr. Alenka Jelovšek, ki je po dr. Kozmi Ahačiču prevzela prevajanje Gorskih bukev v sodobno slovenščino. »Potreben je bil radikalen poseg v besedilo,« je poudarila. »Šlo je za zapleten prepis in prevod nemškega besedila, kjer skladenjske strukture niso dosledno izpeljane, zato so nastajale težave pri interpretaciji zapisa,« je ugotavljala Jelovškova. Spregovorila je tudi o tem, da »katoliki niso prevzemali protestantskega knjižnega jezika« in o tem, da »Recelj ni bil Gorenjec, saj je analiza po Golecu pokazala, da je bil rojen v bližini Krškega; uporablja namreč soroden jezik Bohoriču in Dalmatinu«, je še zaključila.

Zaključni nagovori

Nekaj besed je na kratko spregovoril tudi dr. Janez Bogataj, ki je sedel v publiki. Med drugim je dejal: »Navdušen sem nad tem besedilom, saj so bili na gori predstavniki različnih skupin enakovredni.« Ob koncu večera je vse zbrane nagovoril še predsednik Zveze društva vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak, ki se je na Vizlarja in občinstvo obrnil z naslednjimi besedami: »Hvala ti, Ivan Vizlar, da si vztrajal in spodbujal k nastanku prevoda. Ta zakonik, ki je bil pisan 1580. leta, bi potrebovali tudi danes, a tega danes žal ni, zato upam, da se iz tega kaj naučimo. Vsem želim lepo trgatev, ki naj ne bo prepozna; naj bo cena našega cvička višja ter naj bo vredna vinogradnikovega dela in cene na trgu.«

Vse prisotne je na kratko nagovoril tudi župan Občine Krško mag. Miran Stanko: »Gre za zgodovinsko sled, ki obuja slovenstvo; slovenščina je bila takrat redka, kdor je pisal v njej, je bil zelo domoljuben.« Zahvalil se je vsem sodelujočim na projektu: »V zbirko slovenskega jezika ste prinesli dragulj, ki osvetljuje razvoj slovenskega jezika. Včasih smo se borili za slovenščino, zdaj pa imamo svojo domovino in svoj jezik.«

Vse zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Raka Primož Šribar, ki je poleg zahvale za uspešno izpeljan projekt izrekel tudi čestitke sokrajanom ob krajevnem prazniku, za njim pa se je občinstvu na kratko predstavil tudi mladi župnik Boštjan Gorišek, ki so se ga obiskovalci še posebej razveselili in ga nagradili z aplavzom.

Vizlar je vse zbrane povabil še na vinogradniško malico, večer pa je zaključil z naslednjimi besedami: »Gorske bukve so znanstvenokritično delo, ki je velik doprinos Sloveniji. Na Raki so že davno modro razmišljali in globoko verovali v slovenski narod. Le narod, ki ima zgodovino, je narod.«

A. K.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»