Časopis za pokrajino Posavje
14.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Nova karta potresne nevarnosti: Bistveno višjih gradbenih zahtev najbrž ne bo

Objavljeno: Sobota, 17.04.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
potresna karta

Na novi karti so tudi na območju Posavja prikazani višji pospeški tal v primeru potresa kot doslej, a bistvenih sprememb pri zahtevah za potresno varno gradnjo to naj ne bi prineslo.

Agencija Republike Slovenije za okolje je v začetku leta izdala novo karto potresne nevarnosti, ki nadomešča predhodno iz leta 2001. Karta statistično napoveduje potrese v prihodnosti, torej kako močne potrese oz. tresenje tal lahko pričakujemo v določenem časovnem obdobju v prihodnosti. ker vemo, da je tudi Posavje eno od potresno ogroženih območij v Sloveniji, kar smo ne nazadnje občutili tudi ob silovitem potresu, ki je konec minulega leta prizadel Hrvaško, smo karti posvetili nekaj več pozornosti.

Dr. Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije je za Posavski obzornik pojasnil, da je nova karta izdelana z novejšo metodologijo, ki poleg seizmoloških podatkov uporablja tudi geološke. Karta potresne nevarnosti statistično napoveduje potrese v prihodnosti, torej kako močne potrese oz. tresenje tal lahko pričakujemo v določenem časovnem obdobju v prihodnosti. »Za napovedovanje prihodnosti gledamo v preteklost, kje, kako pogosto in kako močni potresi so se že dogajali.
stara karta

Do sedaj veljavna karta potresne nevarnosti

Pri tem lahko uporabimo seizmološke podatke, ki zajemajo instrumentalne potrese, zaznane in posnete s seizmografi, ter zgodovinske potrese, ki so zabeleženi v različnih zgodovinskih zapisih. Tako poznamo potrese, ki so se pri nas zgodili približno zadnjem tisočletju,« je pojasnil, vendar to ni dovolj, saj se potresi večinoma dogajajo na aktivnih prelomih, tudi več deset kilometrov dolgih stičnih ploskvah, ob katerih drug mimo drugega drsijo veliki tektonski bloki. Ob nekaterih prelomih se bloki zataknejo in prenehajo drseti, medtem ko geodinamske sile, ki povzročajo njihovo premikanje še vedno delujejo. Tako se ob prelomu nabira napetost, ki se eventuelno, po letih, stoletjih ali tisočletjih, sprosti v obliki močnega potresa. »Na vsakem posameznem prelomu pri nas so potresi običajno ponavljajo le na vsakih nekaj tisoč let. Zato instrumentalni in zgodovinski zapis ne pokaže vseh možnih virov prelomov in njihove moči. Tako za bolj pravilno in reprezentativno oceno potresne nevarnosti vpeljemo še podatke o aktivnih prelomih, ki jih pridobimo z geološkimi raziskavami. S temi podatki ugotovimo, da lahko pričakujemo v prihodnosti potrese tudi tam, kjer jih med zapisano zgodovino ni bilo (bili pa so dlje nazaj v preteklosti). Prav to je največja pridobitev pri novi karti potresne nevarnosti. Poleg seizmoloških podatkov smo uporabili tudi geološke, vpeljali smo podatke o aktivnih prelomih in s tem izboljšali pravilnost karte potresne nevarnosti,« poudarja Atanackov.
 
Posavje je v središču geološkega dogajanja
 
Ker tudi Posavje velja za eno najbolj potresno ogroženih v državi, nas je seveda zanimalo, kakšne so (nove) ugotovitve za naše območje. Atanackov pravi, da je območje Posavja za oceno potresne nevarnosti precej zahtevno in spada med večje geološke izzive: »Že celotna Slovenija je strukturno geološko zelo pestra, kot posledica intenzivnega tektonskega dogajanja v zadnjih 150 milijonih let. Območje Posavja pa je prav v središču dogajanja, stičišču različnih regionalnih dogajanj in procesov. Zato se tukaj prepleta več strukturnih geoloških stilov, med katerimi je najznačilnejši in najopaznejši zadnji, to je krčenje in gubanje območja v smeri sever–jug. Pri tem so nastale t. i. Posavske gube, serija gub, usmerjenih v smeri vzhod–zahod, ki potekajo od Celja na severu do Zagreba na jugu.« Kot pojasnjuje sogovornik, so Posavske gube nastale v zadnjih desetih milijonih let in so, vsaj na svojem jugovzhodnem delu, še danes aktivne, za piko na i pa je velik del ozemlja na površini pokrit z mehkimi sedimenti in sedimentnimi kamninami Paratetide, morja, katerega kasnejše vzhodne ostanke poznamo kot Panonsko morje. »Ti sedimenti so močno podvrženi eroziji in so večinoma pokriti z vegetacijo, zaradi česar je geološke strukture težje prepoznati. Kljub zahtevnosti smo v zadnjem času naredili pomembne korake naprej v razumevanju geološke strukture in s tem povezane potresne nevarnosti v Posavju, izboljšali poznavanje že znanih aktivnih prelomov, našli in opredelili nekaj novih. V Posavju tako obstaja nekaj prelomov, ki kažejo verjetne ali nedvomne znake aktivnosti in na srečo sorazmerno kratki.«
 
Pri nas spremembe niso bistvene
 
Ob izidu karte so na Geološkem zavodu Slovenije poudarili tudi, da je to zelo pomemben temeljen dokument, na podlagi katerega bo gradbena stroka ovrednotila in po potrebi posodobila zahteve za potresno varno gradnjo pri nas. Za nekaj pojasnil o tem smo prosili vodilnega projektanta gradbenih konstrukcij v krški družbi Savaprojekt Gorana Šalamona. Kot pravi, je projektni pospešek tal, ki ga kaže karta, bistven parameter, na podlagi katerega se določa velikost potresne obtežbe, se pravi horizontalne sile, ki jo mora prenesti konstrukcija. »Z novo karto so te vrednosti popravljene, na nekaterih območjih so povečane, na nekaterih pa celo znižane,« pojasnjuje Šalamon. Tako se denimo na območju Krškega projektni pospešek povečuje z 0,2 g (težni oz. gravitacijski pospešek, op a.) na 0,25 g, na območju Brežic z 0,225 g na 0,227 g, največje povečanje pa je na območju Dolenjske in Kočevskega, npr. v Novem mestu z 0,175 na 0,25 g. »To pomeni, da mora biti konstrukcija toliko močnejša,« nadaljuje sogovornik, »da prenese toliko večjo obtežbo. Kolikokrat se poveča ta pospešek, tolikokrat se poveča sila, ki jo mora prenesti konstrukcija – to je bistvo potresno varne gradnje.«
 
Kdaj bodo ugotovitve nove karte vključene v zakonodajo in predpise, je težko reči, saj je karta še v postopku za spremembo zakonodaje. »Najverjetneje bo to narejeno v sklopu obširnejše spremembe zakonodaje o potresno varni gradnji,« meni Šalamon, poleg tega obstajata tudi dve metodologiji projektiranja potresne varnosti, o čemer se razpravlja na evropskem nivoju. Nemudoma tako ta karta nima vpliva na zahteve za potresno varno gradnjo. Šalamon sicer ocenjuje, da spremembe na karti za območje Posavja niso zelo velike: »Že te vrednosti, ki so bile določene doslej, denimo okoli ali več kot 0,2 g, so pomenile dokaj visoko potresno nevarnost in temu prilagojen način gradnje, tako da to povečanje za izbiro načine gradnje ne bo igralo bistvene vloge, večje razlike so na območju Dolenjske in Kočevskega.« Kot še dodaja gradbeni strokovnjak, je področje potresno varne gradnje najbolj dinamično področje v gradbeništvu, saj se ob vsakem novem večjem potresu in izkušnjah zahteve posodabljajo in prilagajajo. Poudarja pa še, da so že od začetka 80. letih prejšnjega stoletja na tem področju v veljavi tako drastično višje zahteve, da so stavbe, zgrajene od takrat naprej, se pravi zadnjih 40 let, ob potresih skorajda ne rušijo, prihaja kvečjemu do poškodb. »Že takrat je bil narejen bistven napredek glede potresne varnosti v primerjavi s preteklostjo,« zaključi Šalamon.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
 
« Nazaj na seznam