​Od kod (nočni in jutranji) smrad na jugu Krškega?

Prebivalce južnega obrobja Krškega in vasi na Krškem polju že nekaj dni, zlasti v nočnem in jutranjem času, moti močan smrad po gnojnici.

Na podlagi poizvedovanja se je izkazalo, da je smrad posledica razvažanja in gnojenja z gnojevko s prašičje farme na Pristavi pri Velikem Podlogu po poljih pod Žadovinkom v smeri Save oz. NEK. O intenzivnem dogajanju smo se prepričali na lastne oči: medtem ko z eno cisterno, priklopljeno na traktor, gnojijo po požetih poljih (cisterna ima šobe, s katerimi gre gnojevka direktno v zemljo in je ne pršijo v zrak, gre za trenutno tehnološko najbolj dovršen način razdeljevanja gnojevke), vsaj dve veliki kamionski cisterni pa gnojevko vozita s Pristave, nato pa jo prečrpajo v cisterno na traktorju. Po lužah na poljih sodeč je po zemljiščih razlite kar veliko gnojevke ...

Kot nam je povedal domačin iz Žadovinka (ki sicer ne želi biti imenovan), se je gnojenje na poljih pod vasjo začelo pred nekaj dnevi in je zelo moteče. »Že podnevi smrdi, še bolj pa ponoči in proti jutru, ko pade pritisk. Takrat moramo, namesto da bi hiše prezračili, zapreti vsa okna. Prav tako ali še bolj pa je moteče divjanje z velikimi cisternami skozi vas, ki zelo prašijo za sabo. Predvsem ko se vračajo z makadamske poti v vas, pride z njimi oblak prahu, fasade, avtomobile in ostalo imamo vse zaprašeno,« je pojasnil.

Farme Ihan: Gnojimo v skladu z potrebami rastlin in kmetijsko zakonodajo

Za pojasnila o dogajanju smo se seveda obrnili tudi na Farme Ihan, ki so kot največje slovensko prašičerejsko podjetje lastnik tudi pristavske farme. "Farma Pristava je farma, ki redi  tekače za nadaljnjo rejo v kooperaciji. Razdalja do prvih hiš je najmanj 600 m. Včasih so na tej farmi redili 25 000 pitancev in glede na spremembo kategorij živali (sedaj tekači, prej pitanci) se je količina gnojevke več kot prepolovila. Gnojevka na farmi je skladiščena v treh lagunah. Z njo se gnojijo njivske površine v skladu z potrebami rastlin in kmetijsko zakonodajo. Za gnojenje z gnojevko in tudi ostalimi gnojili je izdelan gnojilni načrt za posamezne poljščine, katerega izvedbo na terenu preverjajo tudi zunanje inštitucije (inšpekcije). Farma Pristava ima okoljevarstveno dovoljenje, kateremu je zavezana. Gnojevka je organsko gnojilo in pri določenih spremembah vremena delnega  smradu ni možno odpraviti v celoti. Zato se trudimo za čim krajše intervale gnojenja in za gnojenje v ugodnem vremenu. Tudi naše dosedanje ravnanje z gnojevko je nadstandardno. Ekologija bo vedno bolj pomembna za skupno bivanje živinorejskih farm in okoliških prebivalcev, zato so tudi naše investicije v prihodnosti usmerjene v novo opremo za gnojenje z gnojevko (direkten vnos v zemljino)," so nam odgovorili. Kot so še dodali, upajo, da okoliškim prebivalcem in sprehajalcem ne povzročajo prevelikih težav, saj se trudijo, da čim manj vplivajo na življenje v okolici farme.

Kmetijski inšpektorat: Smrad ni opredeljen v nobeni zakonodaji

S kmetijske inšpekcije so nam na naše vprašanje o skladnosti tovrstnega gnojenja s predpisi navedli le nekaj členov iz Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki ureja to področje. Na vprašanje, ali vremenske razmere pri tem ne igrajo nobene vloge oz. to ni predpisano, so odgovorili, da na podlagi že omenjene uredbe vremenske razmere in temperature niso omejitveni razlog za ne izvajanje gnojenja. Torej, ne glede na zunanjo temperaturo, zračno vlažnost, veter ali zračni pritisk, gnojenje ni prepovedano. Glede nadzora količinskih omejitev vnosa dušika iz živinskih gnojil pa pojasnjujejo, da se ta izvaja v dveh nadzorih: 1. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja administrativno preračuna obremenitev površin v uporabi, glede na stalež živali za vsako posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki je vložilo zbirno vlogo za tekoče leto. 2. Pri nadzoru na terenu pa kmetijski inšpektorji, ki so v sklopu Inšpektorata, preverjajo količine vnesenega čistega dušika iz politega tekočega organskega gnojila na posamezno enoto rabe. Obremenitev na posamezno enoto rabe ne sme presegati 250 kg čistega dušika na hektar na letni ravni. "Ob tem pa še poudarjamo, da smrad, ki se sprošča ob uporabi tekočih ali trdih organskih gnojil, ni opredeljen v nobeni zakonodaji v Republiki Sloveniji, zato se le-ta ne nadzira," še dodajajo na kmetijskem inšpektoratu.

P. P.