​Opozicijski občinski svetniki kritični do delovanja občine in projektov

Nekaj ur po novinarski konferenci župana Janeza Kerina so novinarsko konferenco sklicali opozicijski občinski svetniki Mestne občine Krško (SLS, Gibanje Svoboda, SD, Energično za Krško, Obrtno-podjetniške liste in samostojna svetnica Ivanka Černelič Jurečič) ter stranka DeSUS, na kateri so predstavili svoja stališča, skrbi in predloge glede prihodnosti krške občine.

Kot je uvodoma povedala občinska svetnica Janja Starc (OPL), so se zbrali, ker verjamejo v sodelovanje za boljše življenje v občini, njihovi pogledi in pobude pa v tem mandatu naslavljajo kot člani občinskega sveta, kjer sestavljajo polovico članov. »Žal naša mnenja in predloge nasprotna stran pogosto smatra kot nagajanje in od nas pričakuje le glasovanje na občinskem svetu. Želimo biti prepričani z vsebino in ne na druge načine, saj smo bili v občinski svet izvoljeni zato, da zastopamo interese vseh nas, občank in občanov. Kot izvoljeni predstavniki delujemo transparentno za dobrobit celotne občine in pričakujemo, da je naše delovanje sprejeto dobronamerno, saj vsi skupaj želimo našim občankam in občanom le dobro,« je pojasnila.
 
PRORAČUN IN NESODELOVANJE
 
Najprej so se dotaknili proračunskih sredstev in nesodelovanja pri pripravi občinskega proračuna, ki so ga konec leta na občinskem svetu sprejeli za dve leti. »Proračun mora biti v prvi vrsti vsebinski dokument, šele nato politični. Zato smo svetniki pogrešali sodelovanje pri oblikovanju proračuna, saj smo bili o njegovi vsebini seznanjeni šele po objavi gradiva za sejo,« je dejala Starc, pri čemer je ključno, da proračun sledi uravnoteženosti med prihodki in odhodki in posledično finančni stabilnosti občine. Sama se je osredotočila predvsem na spodbujanje malega gospodarstva, opozarjala pa je tudi na nerealno planirane kapitalske prihodke, tj. od prodaje nepremičnin in premičnih, ki so bili po njenem mnenju previsoko ocenjeni, s čimer se »umetno zviša prihodke, kar ni vzdržno za dolgoročno načrtovanje in razvoj«.
 
Aleš Stopar (GS) je povedal, da k sodelovanju pri pripravi dvoletnega proračuna sploh niso bili povabljeni, čeprav so bili takrat še del koalicije in so imeli celo podžupanjo iz svojih vrst oz. so predlog proračuna prvič videli kot na spletu objavljeno gradivo. »Pogrešali smo konstruktiven dialog in sodelovanje, ki bi omogočilo poslušanje in vključevanje različnih idej in projektov. Naši predlogi so bili prezrti, ker nas niso pozvali k temu. To pomanjkanje sodelovanja je negativno vplivalo na nadaljnje sodelovanje, kakovost in učinkovitost proračuna v fazi osnutka,« je dejal. V novem osnutku so bile njihove pripombe v večini upoštevane, kar je prineslo »vzdržen in bolj racionalen proračun«.
 
Boštjan Pirc (SLS) je opozoril na previsoko tekočo porabo, »ki predstavlja kar 65 % odhodkov proračuna«, kar je po njegovem prepričanju zaskrbljujoče in »zahteva nujno preučitev in prilagoditev proračunskih prioritet. Ob planiranih tako intenzivnih investicijah je vprašanje, ali bomo lahko sploh obvladovali tekočo porabo, ki ob vsakem dodatnem povečanju ogroža razvoj naše mestne občine Krško.« Na to je pred nedavnim opozoril tudi nadzorni odbor MO Krško. Kot je še dodal Pirc, so zaradi tega lahko ogrožene tudi trenutne ugodnosti na račun sredstev NORP, »kar pomeni varčevanje na račun javnih zavodov in tudi neprofitnih organizacij na občinskih razpisih«.
 
Mitja Omerzu (EzK) je menil, da občinski proračun ne sledi razvojnim ciljem občine. »Opazujemo pomanjkanje ustreznih sredstev za vzdrževanje in investicije v ključne infrastrukturne projekte, kot je cestna infrastruktura, ter za izvajanje stanovanjske politike,« je poudaril, namesto tega pa je višina sredstev za projekte, kot sta park urbanih športov in bazen, »neprimerno visoka v primerjavi s potrebami in prioritetami občine«. Po njegovem je treba proračunska sredstva usmeriti tako, da bodo bolj usklajena s strategijami dolgoročnega razvoja občine. Pogreša »bolj agresivno stanovanjsko strategijo«, saj se trenutno gradi le večstanovanjski objekt Žlapovec s 17 neprofitnimi stanovanji.
 
O vplivu proračuna na črpanje sredstev je spregovorila Nataša Šerbec (SD). Opozorila je, da ima občina pred sabo nekaj zelo veliko investicij, ki bodo zelo vplivale na vzdržnost proračuna, zato je predlagala, da bi pri njih spremenili dinamiko, »saj imamo možnost črpanja teh sredstev do konca leta 2029«, zato bi lahko investicije razdelili na več let in bi lahko lažje financirali tekočo porabo. »Lani smo predlagali, da se v proračun vključi postavka za fotovoltaiko na PGE Krško. Če NRP ne bi bil odprt, se seveda ne bi mogli prijaviti na javni razpis, ki je bil odprt letos,« je dala kot primer.
 
Samostojna svetnica Ivanka Černelič Jurečič je izpostavila, da proračun za leti 2024 in 2025 »ne predvideva pomembnih investicij z dolgoročnim in pozitivnim vplivom na občane«, namesto tega pa so načrtovane investicije, kot sta bazen in park urbanih športov, ki so »usmerjene predvsem v zagotavljanje potreb ožjega kroga občanov, kar ne sledi načelu enakih možnosti za vse«. Zaradi tega opozarjajo na to, da trenutno ni pomemben nadstandard, ampak osnovne potreba občanov na področju zdravstva, šolstva, vrtcev, stanovanj itd.
 
KRITIČNO O PROJEKTU BAZEN KRŠKO …
 
V nadaljevanju so spregovorili o dveh že omenjenih načrtovanih velikih projektih – bazenu Krško in parku urbanih športov. Prvi bo na dnevnem redu jutrišnje seje občinskega sveta. Kot je povedala Janja Starc, si »vsi skupaj želimo imeti bazen v Krškem, vendar ne za vsako ceno«. Pirc je poudaril, da se je investicija v bazen v zadnjega pol leta povečala za več kot štiri milijone evrov na 12,4 milijone evrov, »kar kaže na nenadzorovano rast stroškov in primerjava s preteklimi investicijami lahko pokaže, ali je ta rast upravičena ali ne«. Po njegovem je projekt še precej nejasen, njegova cena pa lahko še naraste, je opozoril. Stopar je poudaril, da bo bazen namenjen predvsem športnikom, torej plavalnim klubom in rekreativnim plavalcem, ne pa družinam in kopanju, zaradi česar je namenjen bistveno ožjemu krogu uporabnikov in ima posledično slabšo ekonomičnost projekta. »Projekt je bil že v samem začetku zasnovan kot bazen za plavalni klub in kot takega smo ga in ga še vedno tudi podpiramo. Sedaj pa je veliko več od tega, posledično pa je ekonomično še bolj nevzdržen, zato se nam poraja vprašanje, od kod bomo pokrivali možno izgubo in kdo bo za njo odgovarjal,« je še dejal, Starc pa je navedla nekaj primerov podobnih športnih centrov na Hrvaškem, med katerimi niti eden ne prinaša dobička, kot je poudarila, čeprav imajo večje število prebivalcev kot v Krškem. Omerzu je izpostavil možnost druge rešitve, kot je npr. pokritje že obstoječega letnega bazena v Brestanici. Omenil je, da je občanka Krškega v magistrski nalogi na Fakulteti za arhitekturo dobro opisala to možnost, v preteklosti pa je bila tudi že pobuda ene izmed občinskih svetnic v tej smeri, a ni bila uslišana s strani občinske uprave. Predstavnik DeSUS, sicer pa tudi bivši občinski svetnik in predsednik Sveta KS Brestanica, Vlado Bezjak je v prejšnjem mandatu dal tovrstno pobudo, vendar ni bila izglasovana. »Brestaniški bazen smo zgradili krajanke in krajani. Bilo bi lepo, da bi vanj nekaj vložili,« je dejal, a ta pobuda v tem mandatu ne pride niti na dnevni red. Černelič Jurečič je dodala še, takšen bazen ne bo dostopen za vse občanke in občane, opozorila pa je tudi na lokacijo bazena, »ki tako velikega predvidenega pretoka ljudi prav gotovo ne bo prenesla«. Spomnila je še, da so nekateri drugi projekti, kot je denimo prizidek k ZD Krško, potihnil oz. se o njem ne govori. Šerbec je spregovorila o upravičenosti do t. i. CTN sredstev, v tem primeru do maksimalno 4,5 milijona evrov od 12,4 milijona evrov. »Ta razkorak je kar velik, to pomeni zelo velik delež lastnega financiranja, zato je treba zelo spretno kombinirati različne vire,« je dejala, pri čemer je treba ustrezno pripraviti dokumentacijo. V preteklosti so se podobni projekti v občini v času izvedbe znatno podražili, je še dejala.
 
… IN PARK URBANIH ŠPORTOV
 
V zvezi s projektom park urbanih športov je Starc dejala, da so bili z njim seznanjeni šele konec oktobra lani v predlogu proračuna. »Nismo proti ureditvi površine, kjer bi bil lociran park, vendar imamo drugačne poglede o vsebini tega parka, katerega osrednji del bi bil kolesarski poligon,« je poudarila. Černelič Jurečič je kot neprimerno izpostavila lokacijo nasproti krškega pokopališča, saj se tam predvideva dokaj hrupno dogajanje: »Prepričani smo, da je možnost sobivanja dveh tako različnih dejavnosti na tako malem prostoru skoraj nemogoča in da kakršna koli bariera ne bo zadostovala za zagotovitev nemotenega delovanja pokopališča.« Opozorila je tudi na poplavno ogroženost lokacije. Omerzu je menil, da so bile pri pregledu natečajnih nalog za projekt velike nejasnosti, saj je prvo nagrado dobila naloga z veliko vsebinami in predračunsko vrednostjo 1,4 milijona evrov, peto mesto pa je zasedla naloga s skopo vsebino in predračunsko vrednostjo 2,3 milijona evrov. Predvidena gradnja nasipov s tribunami bo po njegovem mnenju precej draga, »zato lahko pričakujemo, da se bo ta projekt v prihodnosti še podražil«. Pirc je poudaril, da bi bilo možno črpanje CTN-sredstev izkoristiti tudi za denimo urejanje zelenih površin na Senovem, saj ima status urbanega središča, izpostavil pa je tudi vprašanje potrebnosti takšne investicije, saj imajo številni kraji v občini igrišča, igrala in fitnese v naravi. Stopar je dodal, da gre tudi v tem primeru za projekt, namenjen ožji skupini ljudi. »Projekt je nadstandard, mi pa še osnov, kot so stanovanjske enote ali zemljišča zanje in podjetja, nimamo, tista, ki jih imamo, pa so večinoma degradirana in potrebna sanacije,« je poudaril.
 
ŽELIJO SI TRANSPARENTNOST DELOVANJA IN VERODOSTOJNE INFORMACIJE
 
Za konec so spregovorili še o transparentnosti delovanja in pomenu dostopnosti do verodostojnih informacij. Ivanka Černelič Jurečič, ki je bila na začetku mandata nekaj časa tudi podžupanja, je dejala, da opozarjajo na točen in pravočasen pretok informacij. »Kot svetniki mnogokrat čutimo, da smo 'krivi' za določene izide glasovanja, čeprav na same projekte in vsebino sploh ne moremo vplivati. Nismo vključeni v pripravo določenih projektov, ne moremo vplivati takrat, ko bi na to še lahko vplivali. Pobude in vprašanja so za nas mnoge edina možnost opozarjanja na nepravilnosti oz. na potrebe občank in občanov, žal se zgodi tudi tako, da le-teh občinska uprava ne jemlje resno. Imam občutek, da drugačno mišljenje in drugačen pogled na stvari niso sprejeti kot konstruktivna kritika ampak seveda kot nagajanje,« je povedala in dodala, da bi večjo vlogo morali odigrati sveti in predsedniki krajevnih skupnosti. »Želimo si odprto in prijazno občino in upravo, kjer bodo občani lahko reševali svoje še tako 'nepomembne' težave, kajti pomembne so vsakdanje stvari, ki delajo življenje v naši občini lepše in prijaznejše,« je zaključila.
 
Kot je dejala Janja Starc, se bodo opozicijski svetniki tudi v prihodnje posluževali podobnih načinov komuniciranja, bodisi preko novinarskih konferenc bodisi sporočil za javnost.
 
P. P.

#povezujemoposavje