​Posavje je edina regija, ki je napredovala, a je še vedno le deveta v državi

Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje je v sredo gostila predstavitev osnutka Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki jih po regijah izvaja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR).

V teku je namreč priprava Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki bo predstavljala krovni strateški dokument za sistemsko, celovito in razvojno uravnoteženo načrtovanje regionalne politike v Republiki Sloveniji. Strategija bo, kot so zapisali v vabilu na dogodek, opredelila vizijo, cilje, usmeritve ter sektorsko in prostorsko usklajene ukrepe, ki bodo predstavljali podlago za učinkovitejše spremljanje, vrednotenje in izvajanje ukrepov regionalnega razvoja.
 
Osnutek strategije je zbranim, med njimi zlasti predstavnicam in predstavnikom občinskih uprav, javnih zavodov in stanovskih organizacij, predstavil državni sekretar na MKRR Srečko Đurov. Kot je povedal, so se razvojne razlike med statističnimi regijami v zadnjem desetletju povečale, z izjemo ravno Posavske regije pa so ostale regije v zadnjih 20 letih poslabšale relativni položaj v BDP na prebivalca v primerjavi s slovenskim povprečjem ter tudi v primerjavi z Osrednjeslovensko regijo. Tako ostale regije že od osamosvojitve povečujejo razvojni zaostanek za Osrednjeslovensko regijo, Posavska je kljub omenjenemu napredku še vedno na (le) devetem mestu med 12 regijami. »Imamo zelo jasen cilj: da se v vseh razvojnih regijah BDP na prebivalca zviša. BDP želimo čim bolj približati Osrednjeslovenski regiji, da pa Posavje to doseže, rabi določene premišljene ukrepe in projekte, ciljno usmerjene glede na vašo razvojno specializacijo oz. potrebe,« je dejal, pri čemer je seveda mislil predvsem na specializacijo v energetiko in načrtovane projekte na tem področju. 
 
Predstavniki posavskih ustanov so v razpravi opozorili na premajhno vključenost gospodarstva in podjetništva v strategijo, pomanjkanje kadra, ki bo v naslednjih letih postalo še bolj izrazito, izrazili bojazen pred selitvijo gospodarskih subjektov in investitorjev na Hrvaško, kjer jim ponujajo ugodnejše pogoje, ter potrebo po hitrejšem sprejemanju prostorskih načrtov, potrebnih za razvoj tako gospodarstva kot poselitve.
 
Več pa v tiskani izdaji Posavskega obzornika.
 
P. P.

#povezujemoposavje