​Z novim projektom do še prijaznejših kmetijskih praks za ohranjanje narave

V Kozjanskem regijskem parku smo začeli izvajati projekt IRP33: Testiranje naravovarstvenih ukrepov na kmetijskih površinah Kozjanskega parka, ki poteka v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo in je podprt s sredstvi Evropske unije. Projekt bo trajal do marca 2029, njegova vrednost pa znaša 397.722 evrov.

Projekt naslavlja enega izmed pomembnih vprašanj našega okolja – kako ohranjati travišča z visoko naravovarstveno vrednostjo, ki so zaradi intenzivne rabe ali opuščanja kmetovanja vse bolj ogrožena. Zaraščanje in izguba krajinske raznolikosti namreč pomenita tudi izginjanje življenjskega prostora številnih značilnih vrst ptic, metuljev in drugih organizmov kulturne krajine.

V projekt so vključene kmetijske površine znotraj zavarovanega območja. Gre za površine v lasti JZ Kozjanski park in šestih partnerskih kmetij, katerih nosilci so Klaužar Vinko, Kozole Frančiška, Tkalec Sandi, Mramor Marko, Javeršek Stanislava in Novak Mojca, ki bodo s svojim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in skrbnim odnosom do zemlje pomembno prispevali k ohranjanju krajine in narave.

V sodelovanju z njimi bomo preizkušali nadstandardne, naravi prijazne prakse, kot so prilagojena košnja in paša, valjanje zatravljenih površin, puščanje nepokošenih pasov, nameščanje gnezdilnic, varovanje mravljišč ter ohranjanje mozaične krajine z dosajevanjem mejic. Cilj je izboljšati stanje habitatov, kot sta vrstno bogata suha travišča in travniški sadovnjaki ter dolgoročno okrepiti populacije vrst značilnih zanje.

Ciljne vrste projekta so ogrožene vrste, ki so tesno vezane na prej omenjene habitate. Med pticami so to rjavi srakoper, vijeglavka, pivka, zelena in črna žolna, med metulji pa veliki in sviščev mravljiščar, travniški postavnež, močvirski cekinček, močvirski kosmičar ter nočni metulj hromi volnoritec. Te vrste so pomemben kazalnik ohranjenosti narave, saj lahko preživijo le tam, kjer se ohranjajo tradicionalni načini gospodarjenja in pestra kulturna krajina.

Pomemben del projekta je tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in prenos znanja v prakso. V začetku februarja 2026 je bil izveden skupni sestanek s projektnimi partnerji, na katerem smo se seznanili s projektnimi aktivnostmi in uskladili nadaljnje korake pri izvajanju projekta. V času trajanja projekta bomo spremljali odziv narave na uvedene ukrepe – od pojavljanja ptic do stanja rastlin in metuljev. Zbrani podatki bodo pokazali, kateri pristopi so najbolj učinkoviti in hkrati izvedljivi v vsakdanji kmetijski praksi.

Projekt tako ne prinaša le koristi za ohranjanje narave, temveč tudi krepi sodelovanje med varstvom narave in kmetijstvom. Pridobljene izkušnje bodo podlaga za oblikovanje prihodnjih kmetijsko-okoljskih ukrepov ter primer dobre prakse trajnostnega upravljanja kulturne krajine, ki jo želimo ohraniti tudi za prihodnje generacije.
 
Besedilo in fotografije: Karmen Jazbinšek, Kozjanski park