​Zdravstveni absentizem – desettisoči manjkajočih in na stotine milijonov nadomestil

Kulturni dom Krško je bil v petek, 15. maja, prizorišče dobro obiskane okrogle mize na temo zdravstvenega absentizma, ki so jo soorganizirali Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, GZS Posavska gospodarska zbornica Krško in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

»Zdravstveni absentizem že dolgo ni več le statistika ali težava posameznega podjetja, postal je eden ključnih izzivov sodobne družbe. Vpliva na gospodarstvo, zdravstveni sistem, delovna okolja in ne nazadnje tudi na kakovost življenja,« je uvodoma povedala organizatorka in moderatorka dogodka, direktorica OOPZ Krško Janja Starc. Gre namreč za kompleksen pojav, ki presega okvirje posameznih sistemov in zahteva usklajen ter celosten pristop. V Sloveniji so razlike v obsegu bolniških izrazite, pri čemer Posavje že dalj časa izstopa kot regija z nadpovprečnimi obremenitvami zaradi zdravstvenega absentizma, kar zahteva poglobljeno obravnavo in iskanje učinkovitih rešitev.
 
Dr. Tatjana Mlakar, vodja krške in novomeške enote ZZZS, je poudarila, da je zdravstveni absentizem zelo pomemben družbeni problem, ki zelo vpliva na našo blaginjo, v nadaljevanju pa predstavila nekaj statističnih podatkov na to temo. V lanskem letu smo v Sloveniji zaradi bolniške odsotnosti izgubili 7 % delovnih dni, trend pa kaže na izrazit porast, saj je omenjeni delež leta 2023 znašal 5,9 %, leta 2024 6,7 %, podatki za letošnji februar pa kažejo, da se je delež povzpel že na 7,5 %. Zaradi bolniških odsotnosti v Sloveniji letno izgubimo več kot 17 milijonov delovnih dni. Vsak aktivni zavarovanec je v letu 2025 zaradi bolniške odsotnosti manjkal na delovnem mestu povprečno 18,56 delovnega dneva. To pomeni veliko finančno breme, saj so lani stroški nadomestil, ki jih krije ZZZS, znašali približno 677 milijonov evrov, v letu 2026 pa se bodo po napovedih nevarno približali rekordnim 700 milijonom evrov. Če k temu prištejemo še stroške nadomestil, ki jih plačujejo delodajalci (bolniška odsotnost do 30 dni), se ta znesek na ravni države približuje 1,4 milijardi evrov. V primerjavi z desetimi leti nazaj se je število staležnikov zvišalo z 19 na več kot 32 tisoč (indeks 170), izdatki ZZZS za nadomestila pa več kot potrojili Največ izgubljenih delovnih dni na zaposlenega je v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju in javni upravi, je še povedala Mlakar, najdaljši staležniki pa so na bolniški že po več let (v Posavju je rekorder na bolniški od leta 2019), saj smo edina država v Evropi, ki ima neomejeno dolžino bolniškega staleža. 

Posavje je bilo vedno glede tega vedno nad slovenskim povprečjem oz. so zaposleni v naši regiji na bolniški odsotnosti pogosteje in dlje kot v drugih delih Slovenije. Delež izgubljenih delovnih dni je v letu 2025 znašal 7,1 %, podatki za februar 2026 pa kažejo nadaljnjo rast, saj se je delež povzpel na 7,43 %. Medtem ko je slovensko povprečje trajanja bolniške odsotnosti na en primer znašalo 8,45 dneva, so nekatere območne enote v regiji precej nad državnim povprečjem (npr. OE Novo mesto 10,63 dneva). 

Zaskrbljujoč zlasti t. i. skriti absentizem
 
Med razlogi za tako visok zdravstveni absentizem je Mlakar navedla tudi opuščanje aktivne vloge izbranih osebnih zdravnikov. »Delodajalci dostikrat potarnajo, da če nekdo želi iti na bolniško, bo pač bolniško dobil, kar ni v redu,« je poudarila. Izpostavila je tudi premajhno odgovornost pacientov, pri čemer je dodala, da so bolj odgovorni pacienti z zahtevnejšimi boleznimi kot nekateri z lažnimi obolenji. »Dejansko staležniki vztrajajo na nadomestilih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker so žal zakonsko višja, kot so tista, ki jih nudi eventuelna invalidska upokojitev ali invalidnina.« Kot zaskrbljujočega je izpostavila zlasti t. i. skriti absentizem, ki se formalno kaže kot zdravstveni absentizem, dejansko pa gre za izostanke z dela zaradi različnih vzrokov, od neurejenih družinskih odnosov, neorganiziranega varstva otrok in starejših do slabih medsebojnih odnosov na delovnem mestu, kar trenutna zakonska regulacija dopušča.
 
Leta 2023 so na ZZZS in ZPIZ naredili analizo stanja in oblikovali konkretne predloge, potrebne za spremembo zakonodaje, vendar večinoma niso bili uresničeni. Interventni zakon iz leta 2023 je sicer določil zgornjo kapico za višino izplačila nadomestil (2,5-kratnik minimalne plače), interventni zakon iz decembra 2025 pa je uveljavil nekaj sankcij za nespoštovanje navodil za zdravljenje, ni pa še posega v trajanje bolniškega staleža in v višino nadomestila plače. V prvem trimesečju letošnjega leta se posledično kaže določeno zmanjšanje števila izgubljenih delovnih dni in prihranek v višini slabih 22 milijonov evrov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni več denarja za plačilo zdravstvenih storitev.
 
Izgubimo dodano vrednost celega Posavja
 
Direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško Darko Gorišek je dodatno osvetlil ekonomske vidike zdravstvenega absentizma, ki ga je več v vzhodnem kot zahodnem delu Slovenije (najmanj ga je na Gorenjskem in največ na Koroškem, Posavje je nekje vmes). Tudi on je izpostavil podatek o več kot 17 milijonih izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti, kar ob predpostavki, da ima leto 260 delovnih dni, pomeni več kot 66 tisoč izgubljenih delovnih mest. »V Sloveniji nimamo poslovnega sistema s toliko zaposlenimi. To pomeni deset Mercatorjev ali dobrih deset tovarn Krka,« je ponazoril. Nadalje to pomeni 4,5 izgubljene dodane vrednosti, kar je dodana vrednost cele regije Posavje vključno z energetiko, ter skoraj 40 tisoč izgubljenih povprečnih slovenskih bruto plač. 

Zdravstveni absentizem v regiji Posavje vrednostno pomeni dobrih 24 milijonov evrov v breme zdravstvene blagajne in dobrih 26 milijonov v breme delodajalcev, skupaj torej 50 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 1700 povprečnih letnih plač. »To je cela nuklearka, cel TPV pa še eno podjetje zraven,« je ilustriral še ta podatek. Največ absentizma je v predelovalnih dejavnostih, ki zagotavlja tudi največ delovnih mest oz. je tam največ zavarovanih oseb, sledijo pa izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, gradbeništvo in trgovina. 

Izpostavil je tudi prihranek, ki je posledica že omenjenih novih pravil in strožjega nadzora nad bolniškimi odsotnostmi v prvih mesecih letošnjega leta, poleg prihranka v blagajni ZZZS (slabih 22 milijonov evrov) tudi 38 milijonov evrov na strani delodajalcev, skupaj torej skoraj 60 milijonov evrov. Kot predstavnike delodajalcev jih skrbi, da smo v istem času, kljub tem prihrankom, pridelali 56 milijonov evrov primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Ker zaradi tega kot družba živimo slabše, je pozval, »da se nehamo pretvarjati in gledati skozi prste tistim, ki absentizem zlorabljajo«.
 
Težava tudi na evropski ravni
 
Gost na dogodku je bil tudi evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič in potrdil, da je zdravstveni absentizem težava tudi na ravni Evrope, saj je v Evropski uniji ves čas odsotne 10 % delovne sile, zaradi česar je naša celina manj konkurenčna dvema globalnima tekmecema – Kitajski in ZDA. Gre sicer za širše vprašanje staranja prebivalstva, ki je v Evropi hitrejše v ZDA, s tem pa se sooča tudi Kitajska. Staranje delovne sile je izrazito zlasti v javnem sektorju, vključno z izobraževanjem, pri čemer je Prebilič izpostavil zelo nizek vpis na pedagoško fakulteto ter velik pritisk na duševno zdravje zaposlenih. Poleg ukrepov za zamejevanje zdravstvenega absentizma oz. njegovega izkoriščanja se je zavzel tudi za nagrajevanje tistih, ki so glede tega bolj vzorni, in vzgojo za odgovoren odnos do dela. Omenil je tudi nordijski model vključevanja oz. vračanja zaposlenih po daljših bolniških odsotnostih po modelu 50:50 (polovičen delovni čas) ter uvedbo štiridnevnega delovnika, ki naj bi prispeval k zmanjšanju zdravstvenega absentizma. Le-ta namreč ogroža kohezivnost naše družbe, ki temelji na vzajemnosti, medsebojni pomoči in razumevanju. Bolj kot za kratenje pravic se zavzema za ustvarjanje spodbudnih delovnih okolij, na katere bodo ljudje z veseljem odhajali.
 
V panelni razpravi so poleg Tatjane Mlakar in Vladimirja Prebiliča sodelovali še predsednik Državnega sveta in solastnik podjetja Lotrič d.o.o. Marko Lotrič, osebni zdravnik in imenovani zdravnik ZZZS Damijan Gazvoda ter generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije Danijel Lamperger. Lotrič je zdravstveni absentizem označil za družbeni problem, ki se ga je treba lotiti z različnih vidikov, predvsem pa zmanjšati čakalne vrste v zdravstvu, da bodo ljudje lahko prišli do zdravniških obravnav. Zavzel se je, da je treba »stopiti na prste izigravanju sistema«, predstavil pa je tudi predlog, ki je nastal v okviru gospodarskih združenj, da bi za samozaposlene obrtnike in kmete uvedli pravilo, da bi sedmi dan bolniške odsotnosti šel v breme ZZZS, saj po sedanji ureditvi dobijo nadomestilo šele po treh mesecih. Lamperger je izpostavil, da razlogi za podvojitev bolniških odsotnosti v zadnjih petih letih ne morejo biti le na strani delodajalcev in da predsem pri mlajših generacijah opažajo drugačen, manj odgovoren odnos do dela. Obregnil se je zlasti v dolgotrajne bolniške odsotnosti, ki so unikum naše države.
 
Raje k psihologu kot psihiatru

Zdravnik Gazvoda je povedal, da pacienti prihajajo v zdravniške ambulante najpogosteje zaradi skeletno-mišičnih težav, čedalje pogosteje tudi mlajši, pri čemer so bolniške odsotnosti precej daljše, kot so bile v preteklosti. Sledijo razne infekcijske bolezni, od prehladov dalje, poškodbe zunaj dela (predvsem pri raznih športnih aktivnostih) ter bolniške odsotnosti zaradi nege in spremstva otrok (pa tudi starejših), pri čemer je izpostavil trend t. i. vikend bolnišk, ko ljudje kličejo zdravnika zaradi 'nenadnih obolenj' otrok v petek s prošnjo za bolniško odsotnost, s čimer si omogočijo prost podaljšan vikend. To so zdaj ponekod (primer mariborskih pediatrov) presekali z zahtevo, da pridejo starši s takšnim otrokom isti dan na pregled k zdravniku. Naraščajo tudi duševne težave, pri čemer diagnoze izgorelost do pred nekaj let sploh niso poznali, pacienti pa se raje odločijo za nadaljnjo obravnavo pri psihologu, 'kjer se samo malo pogovarjajo', kot pri psihiatru, saj v tem primeru običajno sledi uvedba zdravil.
 
P. P.

#povezujemoposavje