​Zgodovinski dan v Črneči vasi: odprli prenovljeno nekdanjo šolo

V Črneči vasi, gorjanski vasici v kostanjeviški občini, je v soboto popoldne potekala množično obiskana prireditev Črneča vas skozi čas, v okviru katere so odprli prenovljeno stavbo nekdanje podružnične šole, ki je delovala v letih 1906–1971, spomnili pa so se tudi 80-letnice bombardiranja in požiga vasi s strani italijanskih letal 23. avgusta 1942.

Črnečani so združili moči pri prenovi
 
Potem ko je skozi desetletja stavbo, v kateri je bila nekoč šola, napadal zob časa in je propadala, ravno v teh dneh minevata dve leti, odkar so vaščani zavihali rokave in se lotili zahtevne prenove te »speče lepotice«, je povedal domačin, občinski svetnik in pobudnik prenove Matej Kuhar. »Spominjam se, kako sem nekega septembrskega večera na sestanku svojim vaščanom omenil, da se naša dolgoletna želja lahko uresniči. Takrat sem Črnečane postavil pred dejstvo, da bo tukaj potrebno vložiti veliko truda in prostega časa. Nihče ni okleval. V en glas in z zadovoljstvom smo odločili, da ni pomembno koliko ur, koliko žuljev in potu bo preteklo, važno, da se šoli povrne njen sijaj,« je dejal. Stavbo so prenavljali postopoma in v skladu z možnostmi. »Skupno smo vložili 3539 ur dela, opravili 57 delovnih akcij, ki so potekale večino ob sobotah in nedeljah, včasih tudi med tednom. Zadnji dve leti, ki sta nas kot vemo zaznamovali tudi z raznimi omejitvami zaradi covida, smo nemoteno nadaljevali z intenzivnim delom. Žene in dekleta so skrbele, da smo vedno imeli kaj za pod zob in primerno pijačo. Najstarejši vaščani so nas bodrili in spodbujali s kakšno prijazno besedo, naši najmlajši pa so pomagali tako, da so poprijeli za metlo in smetišnico. V vsem času in ob vseh teh akcijah smo se vaščani še bolj povezali, spletli še kakšno novo prijateljstvo, se družili in dokazali, da skupaj zmoremo in premikamo meje nemogočega,« je nadaljeval ter se zahvalil tudi podjetjem, ki so pomagala pri prenovi, Občini Kostanjevica na Krki za finančno pomoč, pokojnemu županu Ladku Petretiču, sedanjemu podžupanu v funkciji župana Robertu Zagorcu, vsem svetnikom, predvsem pa svojim sovaščanom, t. i. čaparjem, za prosti čas, jekleno voljo in surovo moč.
 
Zbrane na prireditvi, med njimi tudi ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko in predstavnike pobratene Općine Rešetari s Hrvaške, je pozdravil kostanjeviški podžupan v funkciji župana Robert Zagorc. »Pred nami je obnovljena podoba stare osnovne šole v Črneči vasi, za kar gre v prvi vrsti zasluga pokojnemu županu Ladku Petretiču. Imel je posluh in bil gonilna sila izvedbe projekta, ki je šoli vrnil nekdanji sijaj in vdahnil novo dušo,« je dejal. »Da pa se je tega lotil s takšno vnemo, je zasluga prav vas, spoštovane občanke in občani Črneče vasi, saj je v tem objektu nešteto prostovoljnih ur vašega dela, ki je lahko zgled vsem ostalim naseljem v občini. Kjer je volja, tam je vedno tudi pot. In vi vsi ste to, pod vodstvom svojega svetnika Mateja Kuharja, tudi dokazali. Hvala vsem in vsakemu posebej.« Projekt obnove nekdanje šole je občino stal 335 tisoč evrov, medtem ko je bilo 35 tisoč evrov donatorskih sredstev. »Obnovljen objekt bo kraju omogočil nove zgodovinske, kulturne in turistične vsebine. Na vas pa je, da jih boste znali prav umestiti in izkoristiti,« je zaključil in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli pri izvedbi dogodka.
 
Spomini na osnovno šolo Črneča vas (1892–1971)

V nadaljevanju prireditve je  Zagorc podelil priznanji za dosežke na področju kulture in prostovoljstva že omenjenemu Mateju Kuharju in upokojenemu učitelju geografije in zgodovine na kostanjeviški šoli Janezu Zakšku, ki je v sodelovanju z Boštjanom Kolarjem, kustosom pedagogom Posavskega muzeja Brežice, pripravil razstavo z naslovom Spomini na osnovno šolo Črneča vas (1892–1971). Otroci Črneče vasi so pouku prvič prisostvovali 6. oktobra 1892, ko je bila organizirana tako imenovana ekskurendna šola, v kateri so le nekajkrat tedensko poučevali učitelji iz matične šole v Kostanjevici na Krki. Do njene ustanovitve je prišlo, ker otroci iz osmih vasi s skupno 520 prebivalci niso bili vpisani v nobeno šolo. Pouk je potekal v hiši Ivana Zevnika in ves čas v slovenskem jeziku, in sicer ob torkih in četrtkih dopoldne in popoldne, verouk pa vsako sredo dopoldne. Po poteku pogodbe z Zevnikom je bil za 75 goldinarjev letne najemnine za učilnico najet prostor v hiši Bernarda Božiča. 5. septembra 1893 je bil v Črneči vasi komisijski ogled parcele za novo šolo, maja 1905 so začeli graditi šolsko poslopje in 25. septembra 1906 je sledila slavnostna otvoritev, z mašo za otroke, starše in goste pri Sv. Mohorju, po blagoslovitvi šolskega poslopja pa je sledil slavnostni govor nadučitelja. Od takrat dalje je potekal pouk v novi šolski stavbi. Šola v Črneči vasi je delovala (s presledki) do konca šolskega leta 1970/71. Razstavo sestavljajo besedilni panoji in predmeti, ki nas popeljejo skozi čas delovanja šole v Črneči vasi. »Želimo, da ta šola na nov način ponovno postane vaše središče, sidrišče in srečevališče, kjer se bo na zelo pomemben način teklo vseživljenjsko učenje, vse tisto, kar lahko predamo drug drugemu,« je v imenu Posavskega muzeja dejala direktorica Alenka Černelič Krošelj. Na prireditvi so se poklonili tudi trem od petih še živečih učiteljic na črneški šoli: Mariji Jordan, Faniki Kušljan Grošelj in Mariji Prah.
 
80-letnica bombardiranja in požiga vasi

Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 80-letnice bombardiranja in požiga vasi v letu 1942. Kot je povedal predsednik OO ZB NOB Kostanjevica Jakob Gašpir, je bila Črneča vas prvič napadena iz zraka maja 1942, ko so Italijani bombardirali tudi Oštrc in Črešnjevec. 23. avgusta so fašisti drugič bombardirali Črnečo vas, in sicer z zažigalnimi bombami. Šole niso zadeli, vas pa je skoraj v celoti pogorela. Bomba, ki je padla pri stolpu, je ubila Bernardovega strica in petletno vnukinjo, bomba na Zevnikovem dvorišču je zažgala dom, v katerem je življenje izgubila stara mama. Ostale vaščanke in vaščani so se smrti izognili v zavetju gozda in v zemljo izkopanih zaklonišč. Premnogi so ostali brez domov, gospodarskih poslopij, živine … Čez tri dni so se letala vrnila in smrtonosni tovor odvrgla še na zgornji rob vasi, od šole navzgor. Obenem so mitraljezci iz avionov streljali po živini, ki jo je vaščanom uspelo odvezati in spraviti iz hlevov. Vaščani so bili na robu obupa, naslednje mesece pa so preživeli več v gozdu kot v vasi. Bilo jih je strah, da jih bodo Italijani odpeljali, deportirali. Tu so se pojavili tudi Ustaši, naslednji dan je prišla v vas novica, da so divjali po Planini, Cerovici, Novih selih in na Prisjeki. Tam so vse požgali, pobili moške, ranjence na Prisjeki pa poklali. Spomine 93- letne Mimice Klemenčič je zbral upokojeni učitelj zgodovine na kostanjeviški šoli Jani Zakšek. Gašpir je ob koncu prireditve v družbi omenjene najstarejše vaščanke odkril obnovljeno spominsko ploščo na šolski stavbi, ki so jo prvotno odkrili 15. septembra 1974.
 
Častna gostja prireditve, ki sta jo povezovali ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek in domačinka Laura Stopar, v programu pa so sodelovali učenke in učenci omenjene šole, pevke DPŽ Pod Gorjanci, domači harmonikarji in kostanjeviški pihalni orkester, je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V svojem nagovoru je povedala, da je s Kostanjevico na Krki povezana preko dveletnega dela v Galeriji Božidar Jakac, ter spomnila na Lada Smrekarja, ki je kot eden prvih ravnateljev povezoval izobraževanje s kulturo. Izpostavila je pogum in borbenost vaščanov, ki so v času po vojni obnovili porušeno vas, prav tako njihov zavzetost pri obnovi stare šolske stavbe. »Res mi je v veliko veselje, da sem danes z vami,« je še dejala, nato pa skupaj s podžupanom Robertom Zagorcem in domačinom Matejem Kuharjem svečano odprla obnovljeno stavbo, ki so si jo nato ogledali številni udeleženci otvoritvenega dogodka.
 
Domačini, znani po svoji gostoljubnosti, so seveda pripravili tudi bogato pogostitev za več sto zbranih na dogodku, ki bo ostal zapisan v zgodovini teh krajev.

P. P.

#povezujemoposavje